V dunajskih kavarnah "Vollpension" (Polni penzion), ki temeljita na medgeneracijskem sodelovanju, upokojenci pečejo slaščice, se družijo in tudi nekaj zaslužijo, mladi natakarji pa strežejo goste. Več kot polovica od skupno 80 zaposlenih je starih nad 60 let.

Med epidemijo covida-19 sta bili kavarni zaprti, zato se je socialno podjetje Vollpension odločilo projekt razširiti na splet. Oktobra lani so ustanovili spletno Slaščičarsko akademijo, kjer upokojenci vodijo tečaje peke slaščic kar iz svoje domače kuhinje. Doslej so izvedli že 150 tečajev z več kot 500 udeleženci in tako na simpatičen način premagujejo osamljenost in tudi revščino starejše generacije. 

Zadostna telesna dejavnost vpliva tako na telesno kot tudi duševno zdravje in kakovost življenja. Prav tako pa zmanjšuje možnost obolenj za katero od kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen in rak, kot tudi na dejavnike tveganja, ob današnjem svetovnem dnevu gibanja opozarja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ).

Zadostna količina gibanja je pomembna že v otroštvu, saj vpliva na življenjski slog in zdravstveno stanje odraslega posameznika. V vseh življenjskih obdobjih pa je treba treba skrbeti za zadostno količino gibanja in to vse leto.  Nedejavnost namreč predstavlja četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost.

Maj je tudi mesec osveščanja o srčno-žilnih boleznih, ko strokovnjaki opozarjajo na arterijsko hipertenzijo (previsok krvni tlak), srčno popuščanje ter možgansko kap. V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije do 4. junija opravljajo brezplačne meritve in posvete.

Visok krvni tlak,  to je tlak, ki je višji od 140 in/ali 90 mmHg,  povzroči strukturne spremembe žil, ki vodijo v okvare organov (možgani, srce, oči, ledvica,…).

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas, vsak dan zabeležimo več kot deset novih primerov. Med njimi so vedno pogosteje mlajši ljudje. Možganska kap nastane, ker je zaradi  nezadostne oskrbe možganov s krvjo, oziroma s kisikom, ki ga dobijo prek krvi,  njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Ker je krvni obtok v možganih moten zaradi zamašitve žile ali krvavitve, to povzroči smrt celic v tistem delu možganov.

 Trenutne epidemiološke razmere še ne omogočajo množičnih prireditev, zato bo tudi tradicionalni pohod po Poti ob žici ob 9. maju, prazniku Ljubljane, potekal v prilagojeni obliki.

Z Mestne občine Ljubljana pozivajo meščanke in meščane, ki se bodo podali na Pot ob žici, naj upoštevajo navodila in priporočila NIJZ za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. 

Pohodniki naj se na pot odpravijo sami ali z družinskimi člani, pozorni naj bodo na razdaljo med sprehajalci (vsaj 1,5 m), hodijo naj le v smeri urnega kazalca. Na kontrolnih točkah ne bo stojnic niti organiziranega žigosanja, lahko pa pohodniki sami zbirajo žige na kartončkih ali pa za beleženje kontrolnih točk uporabljajo mobilno aplikacijo Timinga Ljubljana. Aplikacija vsebuje kontrolne točke (kjer skenirate QR kodo posamezne kontrolne točke), evidenco že prehojenih poti, opis POT-i in GPS zemljevid. Tisti, ki bodo prehodili celotno pot in zbrali žige z vseh osmih točk, bodo naknadno prejeli tudi spominske medalje.

S 1. majem je po državah Evropske unije začelo delovati 424 točk EUROPE DIRECT. To so informacijske točke, ki so nekakšen most med Brusljem in lokalnim okoljem, saj prebivalce seznanjajo z dogajanji v Evropski uniji ter pomagajo izkoristiti pravice in priložnosti, ki jih unija ponuja. Hkrati pa zbirajo povratne informacije o mnenju državljanov.

V Sloveniji je dejavnih šest informacijskih točk EUROPE DIRECT, in sicer v Kopru, Novem mestu, Hrastniku, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Nanje lahko posamezniki, podjetja in organizacije naslavljajo vprašanja o EU, odgovarjali bodo v živo, po spletu ali po telefonu.

V uredništvo smo letos dobili kar nekaj pisem s podobno vsebino. V njih nam bralci pišejo, da imajo starše, ki jih je prizadela možganska kap ali pa so bili operirani na kolku. Odpustili so jih iz bolnišnice, a ker živijo sami, nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Starši ne morejo sami vstati, kaj šele, da bi šli samostojno v trgovino, si kaj skuhali, pomili posodo ... Nekateri so tudi napisali, da živijo v drugem kraju, celo v tujini, da imajo svojo družino z otroki, ki se še šolajo, ali da jim delodajalec ne dovoli vzeti dopusta za nego starša itd. Stiske enih in drugih so takrat neizmerne.

Ne le da zagovarja odgovoren odnos do okolja, po teh načelih se trudi tudi živeti. Prof. dr. Dušan Plut, geograf, zgodovinar, ekolog in zaslužni profesor ljubljanske univerze, se je na pogovor pripeljal s kolesom, čeprav je zunaj snežilo. Ob osamosvojitvi Slovenije je za krajši čas šel v politiko in predsedoval zeleni stranki, ki se je pridružila Demosovi vladi, in bil izvoljen v predsedstvo Republike Slovenije. Potem je nadaljeval akademsko pot. Ves čas je družbeno angažiran intelektualec, še posebej kritično opozarja na ekološke probleme. Prepričan je, da se brez korenitih sprememb človeštvu slabo piše. Že desetletja živi v Ljubljani, a je še vedno povezan z rodno Belo krajino. Tudi kot upokojenec ne miruje, med drugim je še vedno dejaven v Svetu za varovanje okolja pri SAZU in tudi v belokranjskem ekološkem društvu Proteus.

Kaj mi pripada v jeseni življenja

Marsikdo  se sprašuje, katere zdravstvene in zobozdravstvene storitve krije njegovo zavarovanje in kdaj so potrebna doplačila, kje in kako lahko dobi ustrezne medicinske pripomočke, ali je treba plačati prevoz z reševalnim vozilom v nujnih primerih, kam se lahko obrne, ko potrebujejo oskrbo … Te in še številne druge koristne informacije, ki jih potrebujejo starejši ali njihovi svojci pri uveljavljanju zdravstvenih in socialnih pravic, najdete v priročniku Kaj mi pripada v jeseni življenja.