Zmanjšajmo uporabo plastike v vsakdanjem življenju
Letošnji 15. marec – svetovni dan pravic potrošnikov je posvečen plastiki in posledicam pretirane uporabe plastičnih izdelkov. Plastika je zelo uporaben material, vendar sta njena poraba in proizvodnja plastike postali nevzdržni. To vpliva na naše ekosisteme, povzroča negativne okoljske posledice in ogroža zdravje ljudi. Zato okoljevarstveniki in potrošniške organizacije pozivajo k bolj odgovornemu ravnanju.
Podatki kažejo, da se je količina odpadne embalaže, nastale v gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej povečala. V 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kilogramov več kot v 2015 in kar 50 kilogramov več kot v 2011. Je pa Slovenija pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed bolj učinkovitih držav. Po ocenah Eurostata je bilo v celotni EU v 2018 reciklirane manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plastične embalaže. Največ reciklirajo v Litvi (69 %), nato pa sledita Slovenija (60 %, podatki za 2017) ter Bolgarija (59 %). Najslabše pa so se pri recikliranju odrezale Madžarska, Francija in Malta.
-
Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala po spletu in sicer od od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Potekala bodo številna zanimiva predavanja, pa tudi delavnice za odrasle in otroke, filmske projekcije in okrogla miza.
Ob jubileju Vitranca dobrodelna akcija za mlade smučarje
Eden bolj cenjenih športnih dogodkov na svetu, Pokal Vitranc, letos praznuje 60 let. Po strmini v Kranjski Gori se bodo ta konec tedna, 13. in 14. marca, spustili najboljši smučarji sveta. V soboto bo veleslalom, v nedeljo pa slalom. Žal pa si smučarskega spektakla v živo gledalci ne bodo mogli ogledati. Lahko pa ljubitelji belih strmin sodelujete drugače – dobrodelno.
Denar, ki ste ga nameravali porabiti za nakup vstopnice za letošnjo prireditev, lahko poklonite projektu Botrstvo v športu. Kranjskogorski organizatorji so namreč združili moči z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. V projektu #VITRANCcares sodelujete s poslanim SMS sporočilom s ključno besedo VITRANC5 na 1919. Celoten izkupiček od donacij bo namenjen za zagotavljanje pomoči mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let, pri razvoju in uresničevanju športnih potencialov. Ambasadorja dobrodelne akcije sta naša nekdanja izvrstna smučarja Urška Hrovat in Jure Franko.
Presejalni pregledi Zora, Dora in Svit potekajo nemoteno
S presejalnimi programi, ki potekajo med zdravimi ljudmi, lahko odkrijejo predrakave ali zgodnje rakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. Na ta način zmanjšajo število novih primerov raka, kot tudi umrljivost. Zato je pomembno, da se na vabilo na pregled v teh programih odzovemo, kar velja tudi v času epidemije covida-19, poudarja zdravstvena stroka. Cilj programov je, da v določenem časovnem intervalu pregledajo vsaj 70 odstotkov vse ciljne skupine. Epidemija je na začetku zavrla izvajanje teh programov, a so v kasnejših mesecih zamude nadoknadili.
Gregorjev dan - ko se ptički ženijo
»Gregorjevo, ki ga praznujemo dvanajstega marca, ni samo velik slovenski ljudski praznik in dan zaljubljencev, je tudi dan, ko je vse več sonca, prijetne toplote in pomlad preganja zimo. To čuti vsa narava, ki požene v cvet bele zvončke, rumene trobentice in pisane žafrane, ko se na vejicah pojavljajo napeti brsti, ki komaj čakajo, da zacvetijo. Ne samo v mladih srcih ljudi, tudi v drobnih srčkih ptic se dogaja čudež, neka nevidna sila, ki prijetno poveča utrip. Ptice vseh vrst se pričnejo oglašati s svojimi najlepšimi pesmimi, samčki živahno osvajajo samičke in pričnejo nositi slamo in drobne vejice za toplo gnezdece bodočega zaroda.
Osveščanje vodi k preprečevanju ledvičnih bolezni
Da bi izboljšali ozaveščenost ljudi o pomenu delovanja ledvic, preprečevanju in zgodnjem odkrivanju kronične ledvične bolezni drugi četrtek v marcu po vsem svetu obeležujejo svetovni dan ledvic. Letos poteka pod geslom Dobro živeti z ledvično boleznijo. Po mnenju Slovenskega nefrološkega društva je cilj svetovnega dne povečati znanja in ozaveščenost bolnikov o učinkovitem zdravljenju in obvladovanju simptomov, predvsem pa opolnomočiti bolnike, da bi lažje dosegali cilje, ki so jim pomembni.
Bolj izobražene, a tudi bolj revne
Človek brez žene je kakor soba brez stene se glasi pregovor, zapisan davnega leta 1936. V marcu smo vajeni nekoliko več pozornosti namenjati ženskam in tako je pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, Statistični urad RS zbral nekaj podatkov o slovenskih ženskah.
- Po podatkih iz julija 2020 v Sloveniji živi 1.045.000 žensk, ki predstavljajo 49,8 odstotka vseh prebivalcev. V Evropski uniji je samo pri nas ter v Luksemburgu, na Malti in na Švedskem med prebivalci več moških kot žensk. Po 61. letu starosti pa tudi pri nas ženske številčno prevladujejo.
Človek je več kot le potrošnik
Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.
-
Človek ni otok
Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni bodo vsi dogodki (predavanja, delavnice, pogovori ipd.) potekali na spletu, spremljate jih lahko na: https://www.sinapsa.org/TM ali https://www.facebook.com/teden.mozganov/
Bo oskrba starejših res na prvem mestu?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prednostno rešuje področje oskrbe starejših, saj je bilo zadnje desetletje zanemarjeno, je sredi februarja povedal minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah se ukvarjajo z razvijanjem institucionalnega varstva, prenovo kadrovskih standardov in normativov v domovih, ob tem pa nameravajo krepiti deinstitucionalizacijo in z ministrstvom za zdravje pripraviti izboljšan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Med drugim naj bi prek Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja do leta 2025 pridobili 400 novih stanovanj, prilagojenih starejšim, 180 že do konca prihodnjega leta. Prav tako naj bi do konca prihodnjega leta zagotovili 29 novih enot za dnevno varstvo in začasne nastanitve za starejše, čemur je namenjenih skoraj 19 milijonov evrov. V proračunu za leti 2021 in 2022 so za gradnjo javnih domov namenili 30 milijonov evrov, izkoristili pa bodo tudi evropska sredstva. Analize kažejo, da bomo do leta 2030 potrebovali med 6000 in 8000 dodatnih mest v domovih, menijo na ministrstvu, prosto posteljo nujno potrebuje 2000 starejših. Na čakalni listi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec februarja več kot 13 tisoč prošenj za prosto posteljo.