-
Za slovenske zmage
Ob vstopu v novo leto se gospodarstveniki ukvarjajo s podatki o razmerah na trgu, politiki merijo odzive javnosti na njihova ravnanja, posamezniki pa upamo, da se razmere ne bodo poslabšale. Letos so pričakovanja in napovedi zelo negotovi, domala vse je v znamenju krize, ki jo zaznamujejo pandemija, okoljske spremembe in porušeno družbeno ravnovesje. V takih razmerah je težko pričakovati, da se bodo razmere izboljšale.
Nekaj spodbudnih znamenj pa je le zaznati. Najprej razplet ameriških predsedniških volitev. Novi predsednik največje gospodarske in vojaške sile na svetu je napovedal, da si bo odločno prizadeval za povezovanje celotne ameriške družbe za uspešnost pri premagovanju koronakrize. Njegov predhodnik je to podcenjeval in se celo posmehoval strokovnjakom, ki so opozarjali na resnost širjenja virusne epidemije. Podobno je bilo s podnebnimi spremembami. No, Joe Biden je napovedal, da bodo ZDA spoštovale pariški sporazum o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Poleg tega je pričakovati, da bodo v Washingtonu odslej spravljivejši v odnosih s preostalimi velesilami. Otoplitev smemo pričakovati tudi v odnosih z Evropsko unijo, ki je kljub nekaterim notranjim nasprotjem pomemben gospodarski in politični zaveznik.
-
Pozdrav od zelo daleč
Revijo Vzajemnost že nekaj let prejemam v Avstralijo in ob pričakovanem datumu pošiljke nestrpno pogledujem v nabiralnik. Preberem prav vsako vrstico, zanimanje pa je še bolj poglobljeno, ko je opisano kaj meni še vedno dobro znanega. Članek o moji sestri Vidi Bogataj me je raznežil s spomini na najino mladost. Vesela sem bila, kako ste jo predstavili. S ponosom sem na članek opozorila svoje prijateljice Slovenke, ki si tudi rade izposodijo Vzajemnost.
Daleč stran od Slovenije sem že zelo dolgo, skoraj 60 let. Marsikaj mi je v spominu že obledelo, ampak še vedno je ostala lepa slika moje domovine. Živim v Perthu, glavnem mestu najlepše avstralske dežele Zahodne Avstralije, skupaj s sinom in njegovo družino. Za pot v domovino nimam več »korajže« (vsak čas bom stara 90), upam pa, da bodo mladi obiskali Slovenijo. Jaz pa jo doživljam po Skypu s sestro.
Vizija oskrbe in oskrbovalnega sistema
DOLGOTRAJNA OSKRBA
PIŠE: prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka
Zakaj razvoj dolgotrajne oskrbe nekaterim evropskim državam dobro uspeva? Odgovor je vizija. V Nemčiji so se na primer pred dobrega četrt stoletja v politiki, strokah in civilnih organizacijah ter medijih posvetili vprašanju, kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo na področju oskrbe starostno onemoglih, kronično bolnih in invalidnih ljudi. Do leta 1995 sta imela njihovo politično vodstvo in javnost stvaren odgovor – in sprejeli so kakovosten zakon o dolgotrajni oskrbi.
NOVOLETNI POSLANICI USTANOVITELJEV ZAVODA VZAJEMNOST
Drage upokojenke in dragi upokojenci,
leto 2020 je bilo zelo nenavadno, čudno, težko, grozno in upajmo, da tudi neponovljivo, saj smo bili deležni strahu, negotovosti, omejitvenih ukrepov, preventivnih ukrepov zaradi koronavirusa, ki je bil razlog za razglasitev pandemije, epidemije, in znašli smo se v koronakrizi.
Po nekaj letih, ko smo bili v času gospodarske rasti, smo padli v krizo, ki je nihče ni pričakoval, in največja skrb, ki so ji bile namenjene glavne aktivnosti v državi, je bila ohranitev zdravja ljudi. Za preprečitev izgube na desettisoče delovnih mest je vlada poskrbela za interventne zakone, ki jih je sprejel državni zbor, za omilitev posledic krize in v ta namen zagotovila več milijard evrov.
Babica in dedek sta moja prijatelja na Facebooku!
Veliko se govori o aktivnem staranju, ki pa bi moralo vključevati tudi uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Kako se pa starejši spopadajo z njo in zakaj so večinoma raje pred televizijskim zaslonom kot pred računalnikom?
Raziskav, koliko starejših pri nas uporablja internet in pametne telefone, je malo, vendar smo po besedah Milana Osterca, člana Strokovnega sveta za izobraževanje in informatiko pri Zvezi društev upokojencev Slovenije, na področju IKT na repu evropskih držav, vsaj kar zadeva starejše. Povedal je, da okoli 30 odstotkov njihovih članov nima internetne povezave. Še vedno imajo v največji meri raje osebne stike, ki pa so zdaj v času epidemije koronavirusa onemogočeni. Tudi po analizi rezultatov DESI 201582, ki je države glede na uspešnost razvrstila v tri skupine, je Slovenija po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe uvrščena v najnižjo skupino (19. mesto med 28 članicami EU). Študija zaključuje, da ima Slovenija nizek odstotek rednih uporabnikov interneta (68 odstotkov, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 75 odstotkov, s čimer se uvršča na 20. mesto v EU). Šestinpetdeset odstotkov državljanov ima osnovno digitalno znanje, kar je še vedno pod evropskim povprečjem.
Solidarnostni dodatek za upokojence
Sedmi protikoronski zakon (PKP7) predvideva tudi solidarnostni dodatek za upokojence. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ga bo izplačal 11. januarja 2021 vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če prejemajo pokojnino, ki znaša 714 evrov ali manj, in sicer v treh različnih višinah:
- če njihova pokojnina znaša do 510 evrov, bodo prejeli 300 evrov solidarnostnega dodatka
- če znaša med 510,01 in 612 evri, bodo prejeli 230 evrov in
- če pokojnina znaša med 612,01 in 714 evri, bodo prejeli 130 evrov.
24-urna svetovalna linija za žrtve nasilja
Z novim letom bo začel delovati SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, kjer bodo svetovalci na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu. Na brezplačni, anonimni in zaupni telefonski številki 080 11 55 se lahko pogovorite o svoji stiski, dobite nasvet ali drugo obliko pomoči. Za zdaj so svetovalci na voljo vsak dan od 12. do 22. ure.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja med drugim omogoča, da se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem v zatočišče oziroma varno hišo, kjer si ob podpori na novo uredijo življenje. Ženske, ki bi želele svoje stiske deliti z drugimi, se lahko vključijo v spletno podporno skupino. Prav tako v društvu nudijo individualno psihosocialno in psihološko pomoč za osebe z izkušnjo nasilja, vse, ki so se v času pandemije znašli v dodatnih stiskah in so anksiozni ali pa imajo težave v partnerski zvezi.
-
Stres zmanjšuje odpornost imunskega sistema, dviguje krvni tlak in sladkor v krvi, povzroča hitrejše bitje srca in zoženje žil, zaradi česar se poveča nevarnost srčnega infarkta ali možganske kapi, vodi pa tudi do nespečnosti. Poleg tega izsušuje telo, kar vpliva tudi na možgane. Ob pomanjkanju vode namreč možgani doživijo dehidracijo, kar občutimo kot glavobol. Omilimo ga lahko z dvema ali tremi kozarci vode.
Japonski strokovnjaki pa so ugotovili, da pitje večje količine voda (do 650 ml) vode na tešče blagodejno vpliva na celoten organizem: blaži stres, depresijo in druge bolezni. Najpomembnejše je, da pijete čisto vodo iz pipe, ki jo natočite v steklen, kristalen kozarec. Ne uporabljajte plastike. Še pred zajtrkom je popijte toliko, kot vam še ustreza, in čez čas povečujte količino.
-
Jaslice so nepogrešljiv element prazničnega vzdušja in marsikje jih, vsaj v manjšem obsegu, razstavljajo tudi letos, seveda ob spoštovanju ukrepov za preprečevanje okužb z virusom covid-19.
V frančiškanskem samostanu na Sveti Gori je razstava jaslic v skromnejši obliki kot sicer, na ogled bo do 10. januarja 2021.
Velike in lepe jaslice, s potočki, mlinčki in številnimi figuricami živali, so kljub epidemiji postavili v frančiškanski cerkvi na Prešernovem trgu v Ljubljani. Po mah so šli bratje frančiškani celo v gozdove Kočevske reke. Ogled je možen ob upoštevanju zaščitnih ukrepov do 20. ure zvečer.
-
Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sporočajo, da bodo pokojnine za mesec december izplačane v torek, 29. 12. 2020.
Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ostale informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja lahko dobite le po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.
V dnevih pred prazniki, 24. in 31. decembra, bo poslovni čas od 8. do 13. ure.
