Prostovoljstvo krepi medosebne odnose
Danes je mednarodni dan prostovoljstva. Prostovoljke in prostovoljci s svojim delom družbo plemenitijo ter ljudem in skupnosti vlivajo občutek zaupanja v solidarnost in človečnost, je izpostavila Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije. Ta je koordinatorica Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, v katero je vključenih več kot 18000 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.
Po njihovih podatkih je bilo lani v Sloveniji 284.131 prostovoljcev, ki so opravili 11.612.792 ur prostovoljskega dela v vrednosti 115.706.304 evrov. Letošnje leto zaradi epidemije koronavirusa še bolj kot katero drugo dokazuje, kako pomembno je, da so med nami ljudje, prostovoljke in prostovoljci, ki so ne glede na situacijo, pripravljeni podariti svoj čas in energijo za dobrobit ljudi in skupnosti, so še poudarili pri Slovenski filantropiji.
V dveh letih 180 novih stanovanj za starejše
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja načrtuje v petih letih pridobiti 400 novih najemnih stanovanj za starejše. Že v prihodnjih dveh letih naj bi zgradili 180 novih oskrbovanih in namenskih stanovanj na Bledu, Mariboru, Radljah ob Dravi, Kozini, Novem mestu in Radovljici.
Izgradnja 60 oskrbovanih najemnih stanovanj na Bledu ter 13 oskrbovanih in 8 namenskih najemnih stanovanj v Radljah ob Dravi se je že začela. Nadzorni svet družbe pa je potrdil investicije za pridobitev 36 oskrbovanih najemnih stanovanj na Studencih v Mariboru (na fotografiji) ter več kot 40 oskrbovanih in namenskih najemnih stanovanj v Kozini. Izbrana je bila arhitekturna rešitev za izgradnjo 20 oskrbovanih stanovanj v Novem mestu, v fazi izbire najustreznejše arhitekturne rešitve je projekt prenove objekta in pridobitev dodatnih namenskih najemnih stanovanj v Radovljici.
Bolje je prižgati luč kot pa preklinjati temo
V adventni čas, ki je za marsikatere najlepši del leta, letos vstopamo v drugačnih in za večino povsem nepojmljivih okoliščinah. Tudi spomladi smo bili med velikonočnimi prazniki zaprti v svoje domove, a če smo bili tedaj na pragu pomladi, svetlobe, sonca in upanja, je v hladnem zimskem prazničnem decembru, ko naj bi se veselili otroci in odrasli, čas še veliko težji, težave večje in stiske še bolj boleče. Na pogovor smo zato povabili frančiškanskega duhovnika patra Bogdana Knavsa, karizmatičnega in med verniki ter na splošno med ljudmi zelo priljubljenega duhovnika mlajše generacije. Službuje v frančiškanski skupnosti Sveta Gora nad Novo Gorico.
-
Veliki kažejo smer, ampak pot mora vsak prehoditi sam. Neznani avtor
Ko danes pomislimo na urgenco, nas dobesedno strese. Zato mnogi ljudje s hudimi bolečinami raje kar čakajo, seveda doma. Si kupujejo čajčke in »alternativo«, vse v upanju, da minejo.
Včasih je bilo precej drugače. Spominjam se zelo nenavadnega dogodka, ki se mi je pripetil davnega leta 2004. Sedela sem v svoji pisarni na tožilstvu, ko me je začelo močno boleti v prsih. Ura je bila devet, ob dvanajstih pa bi že morala na nujen sestanek na Bledu. Tedaj nisem bila le vodja oddelka, pač pa sem predsedovala tudi Društvu državnih tožilcev Slovenije in ravno ustanovila Beli obroč Slovenije. Veliko dela in skrbi. In bolečina je bila nenadoma huda. Prehuda, da bi kar čakala.
-
Najbrž ne bomo pretiravali, če rečemo, da je predsednik ZDA najvplivnejši svetovni državnik. Ustava mu namreč daje pooblastila, ki jih večina drugih državnikov nima, poleg tega pa vodi najmočnejšo (gospodarsko in vojaško) državo na svetu. Kdo je ameriški predsednik, je zato velikanskega pomena za ves svet.
Dosedanji predsednik Donald Trump je zagotovo pustil globoke sledi tako v notranji politiki kot tudi v mednarodnih odnosih, pri čemer je pogosto ubiral poti, ki jih do zdaj pri ameriških predsednikih nismo poznali. Tako je zelo pogosto odpuščal svoje tesne sodelavce, ker mu niso hoteli samo prikimavati, in to že zato, ker so preprosto vedeli več od njega. Najnazornejše se je to pokazalo pri spopadanju s pandemijo covida-19, ki je predsednik ni dojemal kot resne grožnje. Še več, zavračal je opozorila, da ameriški zdravstveni sistem ne bo kos širjenju bolezni. Po njegovem naj bi covid-19 izginil kar sam od sebe. Vendar ni, in to je tudi eden glavnih razlogov za njegov poraz na predsedniških volitvah. No, Trump izida ni dostojanstveno upošteval in je napovedal, da bo volitve vendarle dobil po sodni poti.
Na pokojnino vplivajo tudi osebne odločitve
V Evropski uniji ženske v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo za 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Pravzaprav nikjer na svetu ni vseeno, ali se zaposli ženska ali moški. Pokojninsko vrzel bi odpravila zmanjševanje razlik med spoloma na trgu dela, zlasti pri plačah, ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje.
Slovenke smo nekoliko na boljšem, saj razlika v povprečni plači znaša »le« 9 odstotkov, pokojnine moških pa so za 16 odstotkov višje od pokojnin žensk. V Italiji je na primer razlika med pokojnino žensk in moških okoli 36 odstotkov, v Avstriji pa je povprečna pokojnina upokojenke za dobro tretjino nižja od upokojenčeve.
-
Starejšim, ki živijo daleč od urbanih središč s slabo prometno povezavo in nimajo v bližini svojcev, veliko pomeni, da jih pride nekdo z avtomobilom iskat na dom, jih pelje, kamor želijo, in jih domov tudi pripelje. Če prevoza ni treba plačati, še toliko bolje, saj vsak prihranjeni evro pride še kako prav. Še več pa jim pomeni občutek, da je nekomu mar za njihove potrebe.
Da jim je še kako mar za potrebe in želje starejših, z brezplačnimi prevozi že sedem let dokazujejo v Zavodu Sopotniki, zavodu za medgeneracijsko solidarnost. Prostovoljni voznice in vozniki so skupaj s koordinatorji v teh letih marsikomu res postali nepogrešljiv sopotnik v življenju. Imajo več kot 2700 uporabnikov na območju petnajstih občin: Divača, Sežana, Hrpelje - Kozina, Sevnica, Brežice, Krško, Kočevje, Postojna, Pivka, Ajdovščina, Ankaran, Litija, Šmartno pri Litiji, Cerknica in Idrija.
-
Mesec treh dobrih mož
Gospod, ki že leta neutrudno zbira zamaške v humanitarne namene, nam je poslal prav posebno voščilo in obenem spomnil na tri zimske dobre može. Upajmo, da vas bo vsaj eden od njih obiskal, čeprav nam covid-19 spreminja utečen način življenja.
UredništvoV zadnjem mesecu na koledarju, decembru ali grudnu, kot mu pravimo po slovensko, nas obiščejo trije dobri možje, ki se jih najbolj razveselijo otroci.
Miklavž (sv. Nikolaj) nas obišče 5. decembra, na predvečer svojega goda. Oblečen je v škofovska oblačila, v roki drži škofovsko palico, spremljajo ga angeli in parklji. Nikolaj naj bi bil sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim in se ga zato drži sloves radodarnega svetnika. Obdaruje predvsem pridne otroke, porednim pa nameni šibo.
-
Spominska soba pisateljice Ivanke Mestnik
V Drašči vasi v Suhi krajini so septembra svečano odprli spominsko sobo pisateljice Ivanke Mestnik. Čeprav že dolgo živi v Novem mestu, je na rojstno vas zelo navezana, njeno sobo pa so uredili v Hiši kulture in nature, rojstni hiši njene matere. Med triindvajsetimi knjigami je sklepno delo njenega literarnega opusa iz leta 2019 z naslovom Krka, zelena žila do srca. Iz srca pa je napisala tudi druge leposlovne bisere, kot so Grenki kruh, v katerem spoznamo življenje Suhokrajinčanov v zadnjih dvesto letih, izjemno delo Kulturnozgodovinski vodnik po Suhi krajini, najbolj avtobiografsko delo Vikend na vasi, Beli čeveljčki in druge knjige za otroke in odrasle. Na odprtju je pisateljica s svojo živo pripovedjo osvetljevala svoje spomine na rodno vas in bodrila sovaščane, naj zaupajo vase, naj gojijo medsebojno strpnost in človečnost ter s povezovalno močjo stopajo novi sreči naproti.
Ta veseli dan kulture - na spletu
Praznovanje rojstnega dne Franceta Prešerna, ki ga od 200. obletnice pesnikovega rojstva leta 2000 obeležujemo pod imenom Ta veseli dan kulture bo letos drugačno. Kulturne ustanove, ki so minula leta pripravljale brezplačne prireditve, bodo danes nekaj svojih vsebin ponudile na spletu. Najdete jih na skupnem portalu https://www.zvkds.si/sl/elkd/elkd-prireditve
Pri praznovanju Ta veselega dne kulture na spletu bodo sodelovali številni muzeji in galerije po vsej Sloveniji. Narodna galerija vabi na ogled umetnin Pinakoteke Praškega gradu od doma, ponuja pa tudi bogat program za otroke. Različne spletne vsebine, kot so virtualni sprehodi po razstavah in t.i. muzej v copatih, bo ponudil tudi Narodni muzej Slovenije. Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova med drugim pripravljata mednarodno konferenco Ves svet kot naš svet.
