Ob svetovnem dnevu boja proti raku, ki ga obeležujemo danes, onkologi svarijo, da obravnava bolnikov z rakom med epidemijo covida-19 nikakor ne sme zastati, saj bi to lahko pomenilo večjo škodo na zdravju ljudi, kot jo povzroča okužba z novim koronavirusom. Število bolnikov z rakom se iz leta v leto namreč veča, predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva.

Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15.000 ljudi, več kot šest tisoč jih zaradi raka umre. Pri moških je rak vodilni vzrok smrti, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.

Med epidemijo koronavirusne bolezni so marsikateri, ki do zdaj z delom nevladnih organizacij niso bili seznanjeni, ugotovili, da so izredno koristni in učinkoviti pri blaženju posledic zaprtja javnega življenja. Že doslej so pogosto vskočile tam, kjer država ni (dobro) opravila svoje naloge, v zadnjem letu pa so postale na nekaterih področjih tako rekoč nepogrešljive. Vendar je na njihov račun slišati tudi kritike, predvsem zaradi financiranja.

Po podatkih krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je bilo konec lanskega leta registriranih 27.994 nevladnih organizacij (društva, zavodi in ustanove). Zanje se uporabljajo različni nazivi: NVO, neprofitne ali nepridobitne organizacije, volunterske oziroma prostovoljske organizacije, organizacije civilne družbe, kar nakazuje, da temelj njihovega delovanja ni pridobivanje dobička pač pa delujejo v splošno družbeno korist.

Kljub opozorilom o hitrem širjenju virusa covid-19, naj vas vnovič spomnimo, da zaščitne maske za enkratno uporabo sodijo v posodo za mešane komunalne odpadke. Tako ni treba iskati posebnih zabojnikov za biološke ali nevarne odpadke.

Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje, kako ravnati z osebno zaščitno opremo. Robčke, papirnate brisače, maske, rokavice in podobne izdelke za enkratno uporabo, ki so jih uporabljale bolne osebe in njeni negovalci, ter odpadke, ki nastanejo pri čiščenju prostorov (npr. krpe in čistilni robčki za enkratno uporabo) odložimo v plastično vrečo, jo zavežemo in spravimo za kak dan na balkon ali predprostor. Zaprto vrečo nato odložimo v zabojnik za mešane komunalne odpadke – ti so običajno črne barve. Tja odložimo tudi rokavice iz lateksa ali podobnih materialov, ki jih uporabljamo za nakupe ali za čiščenje, tudi, ko nismo bolni, saj ne sodijo med embalažo.

 Kajenje tobaka škodljivo vpliva na zdravje skozi vse življenje. Škoduje namreč skoraj vsem organom v telesu. Povzroča različne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter vpliva na številne druge bolezni, denimo na sladkorno bolezen in revmatoidni artritis. Po drugi strani pa je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, so ob svetovnem dnevu brez cigarete spomnili zdravstveni strokovnjaki.

Še posebej je to pomembno v času epidemije covida-19, saj so kadilci  bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom, pogosteje imajo težji potek bolezni, še bolja pa so ogroženi bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, ki je posledica kajenja.

 Pošta Slovenije bo jutri, 29. januarja, izdala priložnostno poštno znamko v seriji Znamenite osebnosti, s katero bo obeležila 200 let rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena. Nominalna vrednost znamke bo 0,82 evrov. Pošta bo izdala tudi ovitek prvega dne in žig prvega dne, ki bo v uporabi na pošti 3232 Ponikva.

Letos mineva 200 let od rojstva in tudi  150 let od smrti enega najpomembnejših šolnikov v habsburški monarhiji. Blaž Kocen se rodil v kmečki družini na Hotunju pri Ponikvi v današnji občini Šentjur. Čeprav je že kot otrok rad risal in se navduševal nad naravoslovjem, se je na materino željo izšolal za duhovnika. Po šolski reformi leta 1849 pa je začel delati kot gimnazijski učitelj v Celju, kjer je poučeval matematiko in naravoslovje. Kmalu se je preselil v Gorico, kjer je izdal prvi učbenik. Didaktično delo je nadaljeval v Olomoucu na Moravskem, kjer je pri založbi Hölzel izdal še tri učbenike in številne stenske ter ročne zemljevide, nato se je preselil na Dunaj, kjer je tudi umrl. Zaslovel je predvsem s svojimi atlasi, ki vse od leta 1861 nosijo njegovo ime. Izhajali so v 18 jezikih na treh celinah, slovenska izdaja pa je izšla le enkrat. Kozenn-Atlas je še danes najbolj znana tržna znamka na področju šolske geografije v Avstriji.

 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je po prvih podatkih o poslovanju lansko leto zaključil s primanjkljajem v višini 87 milijonov evrov, ki ga je zavod pokril iz lastnih virov sredstev.

Generalni direktor Marjan Sušelj je ob tem ocenil, da je ZZZS kljub zahtevnim pogojem poslovanja v epidemiji covida-19 uspešno zaključil leto. Poravnaval  je namreč vse svoje obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev, za uresničevanje pravic zavarovanih oseb iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in za obvladovanje epidemije covida-19, je na novinarski konferenci pojasnil Sušelj.

Društvo Radi pišemo z roko že šesto leto zapored začenja teden pisanja z roko, ki ima za naše telo in možgane večjo korist  od tipkanja na tipkovnico. Društvo na ta način opominja, da je pisanje z roko tudi v času prevlade digitalne komunikacije nepogrešljiva spretnost, ki jo moramo ohranjati in negovati.

Letos se še posebej dobro zavedamo, da je postalo tipkanje dominanten način pisanja, tako pri mlajših kot pri starejših. Izobraževanja na daljavo brez računalnika in drugih digitalnih medijev ne bi bilo mogoče organizirati. Tudi na delovnih mestih izginja pisanje z roko. A prav to spoznanje nas opozarja, da je treba prepoznavati in izkoriščati prednosti obojega, so zapisali v društvu Radi pišemo z roko.

 Od danes dalje se lahko spet odpravite na izlet v  Živalski vrt Ljubljana. Vstop je mogoč med 9. in 16.30 uro ob upoštevanju vseh ukrepov za zajezitev epidemije, obiskovalce pa še posebej prosijo, naj se ne dotikajo in ne hranijo živali!

 Zaradi omejitev so dnevne vstopnice do 14. februarja za en evro cenejše.  Letno vstopnico 2020 lahko uporabite še do konca letošnjega marca. Po tem vam bo na voljo letna vstopnica, ki bo veljavna 365 dni od dneva nakupa. V to vrsto sezonske vstopnice bodo spremenili tudi že kupljene letne vstopnice 2021.  Poleg tega bo obiskovalcem zdaj na voljo še polletna vstopnica, ki bo za ceno treh enkratnih obiskov omogočala vstop v prvi ali drugi polovici koledarskega leta.

 Gibanje na svežem zraku je dobrodošlo za boljše psihofizično počutje, a ob tem nikar ne pozabimo poskrbeti za svojo varnost, opominjajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). Navajamo nekaj njihovih najpomembnejših napotkov za varnejši obisk planin in gora.

- Tudi na krajše izlete se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo priporočljiva planinska oprema. V njem naj ne manjkajo prva pomoč, naglavna svetilka in topla oblačila.

- Marsikje in sploh na poteh, ki so izpostavljene večjemu število obiskovalcev, to so denimo pot na Šmarno goro, Uršljo goro, Sv. Primož nad Kamnikom, Veliko in Menino planino, Tamar ... je zasnežena podlaga postala zbita in zato na njej drsi. Korak ni varen, hoja pa je neprijetna in nevarna.  Za varnejši korak uporabimo derezice in planinske palice. Na strmih poteh pa je treba uporabiti dereze in cepin, na rokah pa imeti rokavice in seveda oboje znati uporabljati.  Planinske palice skupaj z derezami strokovnjaki PZS odsvetujejo, saj so nevarna kombinacija.