Vsako tretjo sredo v novembru, letos je to 18. november, obeležujemo svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Ta je trenutno tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, čeprav jo je mogoče preprečiti in ustrezno zdraviti.

Za bolezen so značilni kratka sapa, kronični kašelj ter povečano nastajanje sluzi. Kajenje je daleč najpogostejši vzrok obolevanja. Redkeje nastane zaradi vdihavanja dima, ki nastane pri kurjenju, onesnaženega zraka, prahu ali kemikalij, lahko pa vse to pripelje do nenadnega poslabšanja bolezni. Pri KOPB se vnamejo dihalne poti, kar se kaže s stalnim kašljem in izmečkom (kronični bronhitis). Sčasoma pride tudi do okvare pljučnih mešičkov, ki propadajo in vodijo v prenapihnjenost pljuč (emfizem). Spremembe na pljučih so trajne, iz vnetih bronhijev se izločajo določene snovi, ki prek krvi preidejo v telesna tkiva in sprožijo propadanje mišic.

 V nevrorehabilitacijskem centru Itero v času omejenega dostopa do zdravstvenih storitev organizirajo brezplačen posvet z zdravnikom na daljavo. Zdravniki so na voljo za posvet pri zdravstvenih težavah. Ker vseh težav na tak način ni možno rešiti, vam, ko je potrebno, svetujejo kjer oziroma kako lahko dobite dodatno pomoč.

Na brezplačni posvet na daljavo se naročite preko elektronske pošte na info@itero.si ali prek telefonske številke 064 145 506 vsak delovni dan med 8. in 11. uro. Posvet lahko izpeljete s telefonsko ali video povezavo.

Med izkopavanjem naselbine iz časov mlajše kamene dobe so arheobotaniki odkrili najstarejše jabolko na Dunaju, staro približno 4000 let. 

Ostanke zoglenelega jabolka, ki zgleda kot kepa nepravilnih oblik, so našli med izkopavanjem neolitske naselbine v kraju Oberlaa na jugu Dunaja. "Kot kaže, je bilo jabolko razpolovljeno, posušeno in shranjeno za zimo," razloži arheobotaničarka Marianne Kohler-Schneider z Univerze za naravne vire in življenjske znanosti na Dunaju, ki se ukvarja z ostanki rastlin pri arheoloških izkopavanjih.

 Diabetes je kronična nenalezljiva bolezen, ki v razvitem svetu terja največji bolezenski davek. Ocenjuje se, da je na svetu že blizu pol milijarde diabetikov ali 9,3 odstotke prebivalstva, v Sloveniji 200.000.  Številke se višajo, zato je treba bolezen učinkoviteje preprečevati, opozarjajo pristojni ob jutrišnjem  svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki izpostavlja vlogo medicinskih sester pri oskrbi sladkornih bolnikov. Obenem opozarjajo, da je epidemija covida-19 sladkornim bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihove bolezni.

 Do 2. decembra 2020 je v galeriji na prostem na ploščadi pred Slovensko hišo (Figovec) v Ljubljani  mednarodna razstava plakatov. Na ogled je 36 plakatov, ki vsak v svojem jeziku uprizarjajo besedo strpnost.

Avtor razstave je svetovno znani grafični oblikovalec in ilustrator Mirko Ilić, pobudnik projekta Poster Tolerance Show, ki združuje oblikovalke in oblikovalce s celega sveta. Projekt je gostoval že v 30 državah in poslal sporočilo o družbeni sprejemljivosti več kot 150.000 ljudem. Odpira pogovor o vključenosti, ki se lahko začne šele na temeljih strpnosti. Večina plakatov je v Sloveniji predstavljena prvič, razstavljena so tudi dela treh slovenskih oblikovalcev, Radovana Jenka, Tomata Koširja in Novega Kolektivizma. »Plakati se pojavljajo v javnih prostorih, v parkih, v univerzitetnih kampusih, celo na avtobusih - z namenom čim širšega doseganja občinstva. Projekt je del prizadevanj za spodbujanje spoštovanja in razmisleka o sporočilnosti besede strpnost, v svetu, ki je vedno bolj razdeljen na osnovi rase, religije, spolne usmerjenosti in etničnega porekla,« pravi Mirko Ilić.

 Kljub temu, da je  jutri petek, 13. v mesecu, bo posebej prijazen dan! Je namreč mednarodni dan prijaznosti. In na ta dan se lahko vsak med nami potrudi in naredi nekomu nekaj prijaznega – tudi če je to le prijazen pozdrav ali pobarvan kamenček na okenski polici.

Na pobudo društva Humanitarček ta dan slovenske kraje preplavijo kamenčki z lepo mislijo ali sličico. Še imate čas, da poiščete kakšen lep manjši kamen, ga očistite, pobarvate, nanj napišete kako prijazno misel, toplo sporočilo ali kaj narišete. Podarite ga sosedu, prodajalki, smetarju ali ga kar odložite na kakšni klopi, pred šolskimi vrati, na sosedovi okenski polici.

 Gledališča, ki so morala letos zaradi epidemije covida-19 že drugič zapreti vrata, so se znova odločila, da v stiku z obiskovalci ostanejo vsaj prek spleta. Tako na različnih spletnih straneh in kanalih objavljajo arhivske posnetke svojih predstav, vse več gledališč pa ponuja tudi druge spletne vsebine, kot so pogovori z igralci.

V SNG Drama Ljubljana bodo vse do januarja na YouTube kanalu vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu objavili arhivski posnetek ene izmed uprizoritev SNG Drama Ljubljana. Tako bo v nedeljo, 15. novembra, na ogled predstava Milene Marković Barčica za punčke v režiji Aleksandara Popovskega. Seznam predstav, za katere so oziroma bodo na voljo posnetki, je objavljen na njihovi spletni strani. V zvočni knjižnici Ljubljanske Drame pa od minule srede ponujajo tudi zvočne uprizoritve iger
v interpretaciji odličnih igralk in igralcev dramskega ansambla. V sredo bodo predvajali drugi del Otroka reke Daneta Zajca v režiji in dramaturgiji Eve Kraševec, ki mu bodo sledili še štirje deli. S platformo Zvočne drame želijo ustvariti zvočno knjižnico dramske klasike, ki bo na voljo poslušalcem, od strokovne javnosti do ljubiteljev slovenske dramatike, in nenazadnje tudi ranljivim skupinam. 

Ob mednarodnem mesecu osveščanja o raku dojk, rožnatem oktobru, se že tradicionalno nekaj podjetij vključi v akcije osveščanja o raku, ki jih podkrepijo z zbiranjem sredstev za izvedbo preventivnih programov Europe Donne – Slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

Pri podjetju HOFER so s prodajo t. i. dobrodelnih šampinjonov v roza embalaži  s pomočjo kupcev zbrali 8152 evrov za Združenje Europa Donna Slovenija. Za vsak paket šampinjonov, kupljen meseca oktobra, je podjetje 10 centov namenilo preventivnim programom osveščanja o pomenu zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja raka dojk. Skoraj 2000 zaposlenih je v opomin, da je zdravje vrednota, ki zahteva našo vsakodnevno skrb, ves oktober nosilo simbolično roza pentljo, prejeli pa so tudi zaščitne maske v roza barvi, ki jo povezujemo z osveščanjem o raku dojk oz. modri barvi, ki je posvečena raku prostate. Projekt Roza oktober v trgovinah HOFER izvajajo že  peto leto zapored in v tem času so boju proti raku dojk namenili že več kot 35.000 evrov.

Janeza Stergarja, profesorja zgodovine in geografije ter dolgoletnega predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, imenujejo kar »živa enciklopedija vsega, kar zadeva slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah«. Zlasti dobro pozna razmere na avstrijskem Koroškem, saj jih spremlja že več kot petdeset let. Za zasluge s področja čezmejnega sodelovanja, posredovanja v podporo koroškim Slovencem, predvsem pa za ohranjanje osebnih »živih« stikov z rojaki zunaj slovenskih meja je dobil priznanja tako zamejskih Slovencev kot Republike Slovenije. Pogovarjala sva se predvsem o položaju koroških Slovencev v luči stote obletnice plebiscita, ki je določil mejo med tedaj novima Kraljevino SHS ter Republiko Avstrijo.

Da se bo slovenska država pri pokojninah čez dobro desetletje znašla v hudih škripcih, je znano že dolgo. Pred časom je bila v več zakonov zapisana obveznost, da se do konca leta 2015 ustanovi demografski sklad, zgodilo pa se ni nič. Jeseni je svoj predlog vložila opozicija, nekaj zatem pa hlastno še vlada. Predstavniki upokojencev in sindikatov zdaj zahtevajo umik vladnega zakona, protikorupcijska komisija pa svari, da lahko postane demografski sklad, če bo sprejet vladni predlog, gojišče korupcije. Ali bomo ustanovili pravi demografski sklad ali pa se raje sprijaznili z drastičnim rezanjem pokojnin, ki bodo na koncu za vse enako visoke?