Po odloku vlade bodo od 1. do 12 aprila ponovno zaprte vse kulturne ustanove, torej galerije, muzeji, arhivi in ograjeni parki. Zaprte bodo tudi knjižnice, pri čemer ne bo mogoča niti brezstična izposoja gradiva.

Obiskovalce pa kulturne ustanove vabijo, da si zanimive vsebine ogledajo na spletnih straneh in na družbenih omrežjih, se sprehodijo mimo galerij, ki bodo mini razstave uredili v izložbenih oknih ali poiščejo galerije na prostem. Ena od teh je na  Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, kjer je na ogled razstava Arhitektura v lesu danes za jutri. Na 80 panojih je prikazana inovativna in trajnostna uporaba lesa v konstrukciji stavb in v notranji opremi slovenskih arhitektov in konstrukcijskih inženirjev.

 Pokrajinski muzej Celje je pripravil razstavo, ki prikazuje, kako se je skozi čas spreminjal način pokopa, in hkrati razlaga, kako so si ljudje predstavljali življenje po smrti.

V razstavišču Knežjega dvora so razstavili inventar iz grobov z večjih arheoloških najdišč iz Celja in okolice. Najstarejša sta žgana grobova iz ene od gomil v Pongracu. Iz obdobja starejše železne dobe je tudi skeletni pokop dekleta s Kovka nad Hrastnikom, medtem ko ženski in moški grob iz Slatine v Rožni dolini sodita v mlajšo železno dobo. Sledi bogat rimski grob, odkrit pri obsežnih arheoloških raziskavah ob gradnji podvoza na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004. Predstavljen je tudi eden izmed več kot 20 raziskanih poznorimskih grobov z Brega v Celju, razstava pa se zaključi s predstavitvijo štirih grobov iz znamenitega poznoantičnega grobišča na Rifniku pri Šentjurju.

V Arboretumu Volčji Potok so v velikonočnem času, od 27. marca do 18. aprila, pripravili posebno cvetlično razstavo. Pod platneno streho pri pristavi bodo na ogled cvetlični aranžmaji v pomladnih odtenkih, viseči cvetlični pirhi in praznične cvetoče namizne dekoracije. Zagotovo boste našli kakšno zamisel za praznično okrasitev vašega doma.

Lahko pa si pridete samo spočiti oči, še posebej, če si boste vzeli več časa za sprehod po arboretumu. Tam vse zeleni in cveti, kot se spodobi za prvi pomladni mesec. Še posebej privlačni so travniki, na katerih se razkazuje več kot petdeset vrst in sort narcis v najrazličnejših odtenkih bele in rumene barve.

 Z manjšo razstavo v velikonočnem času  Slovenski etnografski muzej obeležuje tristoletnico spokorniške procesije, ki prikazuje Kristusovo trpljenje in motive iz Stare in Nove zaveze. Hkrati je to delo številnih presežkov. Besedilo pasijona je v verzih v škofjeloškem narečnem jeziku na osnovi predhodnih uprizoritev in predlog zapisal pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks z letnico 1721 velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in za najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi.  Shranjen je v Kapucinskem samostanu Škofja Loka, kjer je tudi nastal.

 Vse več skupin, ki vsako jutro telovadijo po metodi 1000 gibov, je začelo vaditi tudi na prostem na javnih površinah: ob rekah, jezerih, morju, na travnikih, igriščih, parkiriščih, v parkih, itd. V ljubljanskem Tivoliju se na primer udeleženci zberejo na kotalkališču pri bazenu Tivoli vsak delovni dan ob 8. uri. Zadnje leto so namreč telovadili na daljavo, s pomočjo videoposnetkov.

Pri telovadbi upoštevajo nasvete Nacionalnega inštituta za javno zdravje in stroke za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom. Vadijo v skupinah po deset. Kjer pa se nabere več kot deset oseb, pa sestavijo dve manjši skupini.

 Pred svetovnim dnevom ustnega zdravja (20. marec) so zobozdravniki opozorili, da se posledice epidemije poznajo tudi na zdravju zob, saj je v tem času najbolj pešala preventivna dejavnost. Šolski zobozdravniki so že opazili več karioznih zob in bolezni dlesni. Izpostavili so tudi pomen družinskega zobozdravnika, ki pozna bolnikov zgodovino in tudi družinske bolezni.

Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s stomatološko sekcijo in sekcijo pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in študenti dentalne medicine pripravila projekt ustno zdravje. Z njim želijo prebivalce ozaveščati o pomenu preventive pri zagotavljanju ustnega zdravja in o pomenu ustnega zdravja za splošno zdravje. Pri tem opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje.

 Urejeno spanje za zdravo prihodnost je slogan 14. svetovnega dneva spanja, ki ga obeležujemo 19. marca. Urejeno spanje je namreč močno povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi in bolj uspešni pri vsem, kar počnejo. 

V času pandemije covida-19  je še posebej pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost svojega spanja. To pomeni, da gremo spat vsak dan ob približno istem času in da vsako noč neprekinjeno spimo dovolj ur , da se zbudimo spočiti in polni energije. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo. Pomaga nam pri uravnavanju stresa in učinkovitem prilagajanju na trenutno situacijo.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se je danes izrekel proti dopolnilu Levice k predlogu pokojninske novele, po katerem bi se zvišale tako najnižje kot tudi zagotovljene pokojnine. Socialna politika naj se ne rešuje v okviru pokojninskega sistema, se glasi eden od sklepov.

Predlog novele, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo, naj se po pozivu sveta Zpiza vrne na vsebino, kot je bila potrjena na odboru DZ za delo. Tako bi določala le dve leti krajše prehodno obdobje za izenačitev odmernega odstotka za moške z odmernim odstotkom za ženske in zvišala najnižje invalidske pokojnine na 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove.

 Letošnji 15. marec – svetovni dan pravic potrošnikov je posvečen plastiki in posledicam pretirane uporabe plastičnih izdelkov. Plastika je zelo uporaben material, vendar sta njena poraba in proizvodnja plastike postali nevzdržni. To vpliva na naše ekosisteme, povzroča negativne okoljske posledice in ogroža zdravje ljudi. Zato okoljevarstveniki in potrošniške organizacije pozivajo k bolj odgovornemu ravnanju.

Podatki kažejo, da se je količina odpadne embalaže, nastale v gospodinjstvih, v zadnjih 10 letih precej povečala. V 2018 je slovensko gospodinjstvo v povprečju proizvedlo 146 kilogramov odpadne embalaže, kar je 11 kilogramov več kot v 2015 in kar 50 kilogramov več kot v 2011. Je pa Slovenija pri recikliranju odpadne plastične embalaže ena izmed bolj učinkovitih držav. Po ocenah Eurostata je bilo v celotni EU v 2018 reciklirane manj kot 42 odstotkov nastale odpadne plastične embalaže. Največ reciklirajo v Litvi (69 %), nato pa sledita Slovenija (60 %, podatki za 2017) ter Bolgarija (59 %). Najslabše pa so se pri recikliranju odrezale Madžarska, Francija in Malta.