-
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v okviru ZRC SAZU je že peto leto zapored izbiral besedo, ki je najbolj zaznamovala minulo leto. Izmed enajstih predlogov je v spletni anketi nekaj več kot pet tisoč glasovalcev odločilo, da je beseda leta 2020 karantena. Na drugem mestu je pristala beseda kolesarjenje, na tretjem pa besedna zveza 14 dni. Ostali predlogi so bili še: cepivo, neleto, mehurček, pozitiven, predihovalnik, rahljanje, šolotožje, zoom. Nekdo je predlagal tudi wuhobran, to je majhen pripomoček, ki poskrbi, da trakci maske– ob dolgotrajnem nošenju ne ožulijo ušes, obenem pa spominja na Vuhan, od koder se je nesrečni covid-19 razširil po svetu.
V Ljubljani testiranje odslej na Gospodarskem razstavišču
Množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi za prebivalce ljubljanske občine od danes ni več v Športni dvorani Kodeljevo pač pa na Gospodarskem razstavišču na Dunajski 18. Kot so sporočili iz Zdravstvenega doma Ljubljana, so lokacijo spremenili zaradi lažje dostopnosti in večjega prostora.
Testiranje poteka v dvorani A, danes izjemoma do 16. ure, sprejem je možen do 14.30. Od srede do nadaljnjega pa bo testiranje potekalo vsak delavnik od 11. do 15. ure, s sprejemom do 13.30.
Meščanke in meščani, ki se želijo testirati, naj s seboj prinesejo osebni dokument in zdravstveno izkaznico, obvezno je nošenje zaščitne maske. Testiranje je brezplačno, nanj se zaenkrat ni potrebno naročiti.
Začenja se cepljenje starejših zunaj domov za starejše
Ob prejemu nove pošiljke cepiva proti covidu-19 se začenja cepljenje starejših zunaj domov za starejše. V Zdravstvenem domu Novo mesto bodo cepljenje začeli že danes, v Slovenj Gradcu predvidoma v sredo, v Novi Gorici v četrtek. Zanimanja je več, kot pričakujejo odmerkov cepiva, opozarjajo.
Najprej so na vrsti za cepljenje proti covidu-19 osebe, starejše od 80 let, ki so pri svojih osebnih zdravnikih izrazile interes za cepljenje. Nekateri zdravstveni domovi tiste, ki ustrezajo kriterijem za cepljenje, kličejo tudi sami, da jih opozorijo na možnost cepljenja.
Popis prebivalstva že devetnajstič
Statistični urad RS (SURS) bo v letošnjem letu znova izvedel popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj. Rezultati tovrstnih popisov so osebna izkaznica države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kakšna je naša izobrazbena raven, koliko nas je zaposlenih, koliko neaktivnih, v katerih tipih družin živimo, v kakšnih stanovanjih stanujemo. »Minipopis« prebivalstva (po starosti in spolu) statistični urad sicer opravi štirikrat na leto.
To bo 19. popis prebivalstva na Slovenskem in četrti, ki bo izpeljan registrsko. To pomeni, da statistični urad podatke zbira iz različnih evidenc: iz administrativnih registrov (centralnega registra prebivalstva, registra nepremičnin, registra prostorskih enot, evidence gospodinjstev); iz podatkovnih baz različnih ministrstev in drugih državnih organov oz. institucij: ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za šolstvo, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, finančne uprave, gospodarske, obrtno-podjetniške in trgovinske zbornice, iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva iz rednih letnih statističnih raziskovanj in iz predhodnega popisa prebivalstva. Zbrane podatke bo statistični urad objavljal postopoma, podatke o številu prebivalstva že konec aprila 2021.
V Ljubljani "hitro" testiranje le med tednom
Iz Zdravstvenega doma Ljubljana so sporočili, da so prejeli pošiljko novih ustreznih paličic za jemanje brisov, zato nadaljujejo množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi. Do nadaljnjega bo testiranje možno v Športni dvorani Kodeljevo od ponedeljka do petka, od 11. do 15. ure.
Občani, ki bi se želeli testirati, morajo s seboj prinesti osebni dokument in zdravstveno izkaznico, obvezno je tudi nošenje zaščitne maske. Osebe s pozitivnim rezultatom bodo poklicali v roku ene ure od testiranja, o negativnem rezultatu jih bodo obvestili preko sms sporočila. Testiranje je za prebivalce brezplačno, nanj se zaenkrat ni potrebno naročiti.
Zdaj ni čas za senzacionalizem
Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti.
-
Telovadba »1000 gibov« prek zaslonov
Že v 81 občinah delujejo skupine Šola zdravja, ki so pred epidemijo koronavirusne bolezni vsako jutro telovadile na prostem po metodi »1000 gibov«. Zaradi negotovosti, kako dolgo bo še veljalo omejeno gibanje, so v Društvu Šola zdravja posneli film z vajami. Šola zdravja vsako jutro ob 7.30 je na ogled na kanalu YouTube. Vsak dan ali ob določenih dnevih pa ga predvajajo tudi na nekaterih lokalnih televizijskih postajah. Katere so to, lahko preverite na https://solazdravja.com/2020/12/03/telovadimo-doma.
-
Spletne aplikacije za komuniciranje na daljavo so zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije postale pravi hit tudi za starejše generacije. Ne samo poslovni sestanki, svetovanja in izobraževanja, nakupovanja ter razna druženja, glasbene in gledališke predstave, celo telovadba se je preselila na splet. Z Miho Kržičem, predavateljem računalništva ter vodjo računalniških programov in novih tehnologij na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, smo se pogovarjali prek aplikacije Zoom.
-
Resnično srečen je lahko le tisti, ki je že bil nesrečen.
Arturo Graf
Spominjam se otroštva. Bilo je prijazno in lepo. Brez nasilja, z vzgojo za odgovorno življenje v odrasli dobi. Živeli smo brez pomanjkanja, a kot bi se pripravljali nanj. Čokolada po koščkih, v kavarni le malinovec, sedenje pri mizi, dokler ni pojedel zadnji, točno določena hišna opravila, gledanje risank pred spanjem, vestno delo za šolo, učenje prijaznosti in dobrodelnosti.
Brez prostovoljcev bi bilo še težje
Nevladne organizacije so se dokazale v vsaki krizi do zdaj in tudi v tej ni nič drugače. Humanitarne organizacije opažajo, da epidemija koronavirusne bolezni povečuje stiske med ljudmi, saj narašča število prošenj za hrano in tudi finančno pomoč, zlasti za plačilo položnic in stroškov ogrevanja. Upokojenci z nizkimi pokojninami že tako težko poravnavajo položnice za osnovne življenjske stroške, na katerih so višji zneski zaradi razkuževanja stanovanjskih blokov, nakupa zaščitne opreme in kurjave. Mnoge ljudi težita osamljenost in strah pred prihodnostjo.