Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob 3. decembru, mednarodnem dnevu invalidov, izpostavlja, da je sprejemanje sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine odraz zrelosti družbe. »Vsakemu invalidu mora biti omogočeno, da je viden, slišan in razumljen, ne glede na svojo oviranost.«

Institucija Varuha je v letnem poročilu predlagala 27 priporočil, ki zadevajo položaj in pravice invalidov in jih naslovila na različne pristojne državne organe. Opažajo, da se je sprejemanje invalidov v slovenski družbi v zadnjih desetletjih sicer izboljšalo, a bo treba narediti še veliko do njihove enakopravne vključenosti v družbo. Predvsem pa poudarjajo, da niso vse invalidnosti vidne. »Še vedno prihaja do zapletov glede dostopa do sodišč, javnih šol, občin in upravnih enot za gibalno ovirane.

Sogovornike smo povprašali, kako so izkoristili »darilo« države.

 Milena Marinko, upokojena medicinska sestra, Trbovlje: »Turistične bone sem dobro izkoristila. Kar dvakrat. Prvič sem izbrala najugodnejšo ponudbo po svojem okusu in svojim letom primerno: terme z bazeni, savnami in velnes razvajanji. Drugič sem se s hčerinim bonom prilagodila trem vnukom. Najbolj so uživali v pustolovskem parku na Otočcu ob razburljivem plezanju med krošnjami dreves. Adrenalinsko doživetje je bilo zabavno in nepozabno. Tudi meni je bilo lepo.«

 Tako kot druga mesta, je tudi Ljubljana že praznično okrašena. Žal pa bo v mestnem središču med lučkami uživalo veliko manj ljudi  kot vsa leta doslej.

Da pa bi kljub okoliščinam začutili decembrsko vzdušje je Mestna občina Ljubljana skupaj z Visit Ljubljana in z mestnimi zavodi pripravila digitalni adventni koledar. Pravzaprav nosi naziv Praznični koledar, saj prinaša kar 31 presenečenj.

Popestrite si pričakovanje čarobnosti praznikov in vsak dan do novega leta odkrijte novo presenečenje. 

Koledar najdete na naslovu: https://bit.ly/3o5RHlE

 Pri virusnih obolenjih, kot sta na primer gripa in prehlad, pa tudi nova koronavirusna bolezen, za katera nimamo zdravila, se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje bolezni zanesti na svoj imunski sistem. Kako močno in za kako dolgo nas bo virus položil v posteljo, je odvisno od mnogo dejavnikov, pa tudi od tega, v kako dobrem stanju je naš imunski sistem. Koristne in verodostojne  informacije za ustrezno prehrano najdemo na portalu www.prehrana.si.

Imunski sistem oziroma obrambni sistem našega telesa je zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti), ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Celice našega imunskega sistema so ves čas na delu in iščejo morebitne  vsiljivce, ki jih nato uničijo. Naša imunska odpornost je odvisna od t.i. prirojene in od pridobljene imunosti.  Pridobljeni imunosti se lahko zahvalimo, da proti nekaterim prebolelim virusom ostanemo odporni vse življenje.

“A poznaš tisti občutek, ko nekomu polepšaš dan, čeprav se ti na prvi pogled zdi, da nisi naredil nič? Tisti občutek zadovoljstva, sreče in pristnosti, ko nekomu podariš toplo besedo, nasmeh, ko z nekom deliš svoje znanje in ko si odtrgaš košček časa v svojem navidezno še tako natrpanem urniku, da ga nameniš človeku kateremu ne prisluhne nihče … ko z nekom preprosto širiš obzorja … tako, čisto nevsiljivo… ko se spletajo vezi, v svojem bistvu tako krhke, a tako dragocene… Zato sem prostovoljka.

V kampanji Biti prostovoljec pomeni biti junak Slovenska filantropija, nosilka Slovenske mreže prostovoljskih organizacij vabi srčne ljudi vseh starosti, da se jim pridružite.  Da pa bi dobro in z zadovoljstvom opravljali prostovoljsko delo, si najprej odgovorite na naslednja vprašanja: 

Pomanjkanje železa v krvi lahko zelo vpliva na kakovost življenja, zdravje in dobro počutje, pa tudi na odpornost, ki je v boju z epidemijo posebej pomembna. Ozaveščanju o skrbi za zadostno količino železa v krvi je namenjen današnji mednarodni dan pomanjkanja železa v krvi.

Železo ima ključno vlogo pri tvorjenju rdečih krvnih celic, delovanju srca in skeletnih mišic, odzivu na okužbe, ohranjanju energije in normalnemu delovanju možganov. Ustrezna raven železa v krvi je posebej pomembna tudi, ko se ženska odloča za zanositev, tekom nosečnosti in po porodu.

 Štiri podjetnice iz Zgornje Savinjske doline, ki imajo spletne trgovine so združile moči v akciji, ki so jo poimenovale Dobrodelni petek. S sloganom: 'Tvoj nakup ti danes ne prinese popusta, bo pa zato narisal nasmeh na mnoga usta.' podarjajo v dobrodelne namene celoten izkupiček nakupov, ki bodo v njihovih  spletnih trgovinah opravljeni ta petek, 27. novembra 2020.

Pobudnice: Meta Miklavc (Otroški kotiček), Sanja Golob (Hram narave), Irena Jurjevec (Papina) in Anja Završnik (Eko Brlog) želijo tako obeležiti Dan brez nakupov (Buy Nothing Day), ki je dan protesta proti prekomernemu potrošništvu in odgovor  na t.i. črni petek.  Tradicija zadnjega petka v novembru, ki predstavlja prvi dan množičnega predbožičnega nakupovanja, se je namreč  iz ZDA razširila tudi k nam. Marsikatera trgovina močno zniža svoje cene in spodbuja k množičnemu zapravljanju. Dan brez nakupov pa opozarja na odgovorno uporabo stvari in ljudi spodbuja k trajnostnim navadam - kupi manj in samo tisto, kar res potrebuješ. To je vsekakor praksa, ki je vredna podpore.

Z literarnim večerom se bo drevi začel 36. Slovenski knjižni sejem (SKS), ki bo tokrat potekal v spletni obliki. Poleg sejemskega dela, na katerem se predstavlja 97 založb, bodo ponudili več kot 100 spletnih dogodkov. Virtualni knjižni sejem bo odprt do 29. novembra 2020. 

 Sejem bo ob 18. uri uvedel literarni večer z literati Barbaro Korun, Borutom Gombačem, Markom Levačićem in Nušo Ilovar, otvoritveni nagovor pa bo imel pesnik Niko Grafenauer, ki mu bodo ob 80. rojstnem dnevu dan pozneje pripravili še posebno prireditev.

  Tretjo soboto v novembru po svetu obeležujejo mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so izgubile bližnjega zaradi samomora. Tokrat poteka pod sloganom Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji. 

Pri nas je lani samomor prizadel 394 družin, to pa pomeni veliko več posameznikov, ki ob taki smrti občutijo hude posledice. Ocenjujejo namreč, da vsak umrli v bolečini in hudi stiski zapusti šest ljudi: može, žene, mame, očete, brate, sestre … Vsaka družina in vsak posameznik se z izgubo bližnjega zaradi samomora sooča po svoje. Vsi pa potrebujejo občutek bližine, sprejetosti in povezanosti, občutek, da niso sami in nekoga, ki mu lahko izpovedo svoje stiske.