Ledvice so organ, brez katerega ne bi mogli živeti. Skrbijo za ravnovesje tekočin, elektrolitov, za odstranjevanje odvečnih snovi iz telesa in še za mnogo več. Zdravje ledvic je ključno za celotno telo, zato je zelo pomembno, da preverite, v kakšnem stanju so. K temu vabi tudi letošnji Svetovni dan ledvic, ki bo 13. marca in nosi slogan: »BREZ LEDVIC SI FUL DRUGAČEN – ali si prepričan, da so tvoje ledvice OK?«

Bolniki z ledvičnimi boleznimi imajo bistveno krajšo življenjsko dobo kot njihovi vrstniki, pogosteje in prej zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi, kot so možganska kap ali srčni infarkt, in pogosteje zbolijo za malignimi boleznimi ter težkimi okužbami. Več kot deset odstotkov ljudi pri nas že ima kronično ledvično bolezen (KLB), ki dolgo poteka prikrito in do takrat, ko jo odkrijejo. že naredi veliko škode v telesu. Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa zdravniki z zdravili upočasnijo njeno napredovanje in preprečijo dokončno odpoved ledvic - če je le pravočasno odkrita. Za preiskavo se dogovorite pri osebnem zdravniku ali se odzovite na povabilo na pregled v referenčni ambulanti, kjer bodo letos pričeli s ciljanim iskanjem ledvičnih bolezni.

Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA od 11. do 14. marca prireja Teden možganov, ki letos poteka pod naslovom Metamorfoze. Na predavanjih, delavnicah in kinematografskih predstavah se udeleženci posvečajo razvojnim mejnikom, učenju ter ohranjanju veščin in spretnosti, spreminjanju navad ter tudi kognitivnemu upadu in spopadanju z izzivi starosti.

V torek so predavanja namenjena raziskovanju psihološkega razvoja otrok in mladostnikov pod vplivom digitalne tehnologije in pomanjkanja spanja. V sredo, 12. marca, bodo obeležili 10. slovenski dan možganov. Prvič bodo na nevroznanstvenem turnirju pokazali družabno igro, ki so jo v društvu SiNAPSA oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih in je križanec med igrami Človek ne jezi se, Activity in Kviz. Brezplačni komplet igre in knjižice lahko naročite na spletišču zdravaglava.si

 Na začetku preteklega leta je v Sloveniji živelo 2.123.949 prebivalcev, od tega 49,7 odstotka žensk, kar je 2,5 odstotka več kot ob osamosvojitvi leta 1991. Med njimi je 44.645 Marij, saj je to še vedno najpogostejše žensko ime, povedo podatki, ki jih je Statistični urad RS zbral ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk.

Po podatkih iz zadnjih dveh let, je povprečna starost prebivalk 45,7 leta, povprečna višina 165,4 centimetrov, teža pa 68,7 kilograma. V povprečju se prvič zaposlijo pri 25 letih, slaba tri leta so starejše, ko se odselijo od staršev, prvega otroka rodijo tik poreden praznujejo 30. rojstni dan. Slovenke so ob prvi poroki stare 30,9 leta - poročenih je 41,5 odstotka - ob razvezi pa 45,1 leta.
Med osnovnošolci in srednješolci je več fantov, med študenti pa je več deklet. (58,3 %). Leta 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci 44,9 odstotka žensk, pri čemer pa je povprečna mesečna bruto plača ženske za 5,7 nižja od plače moškega. Starostno pokojnino začnejo ženske prejemati pri starosti 61,9 leta, povprečna starost ob smrti znaša 82,6 leta. Deklice, rojene leta 2023, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele 84,7 leta.

 Moč ženske ni v tem, koliko zmore, temveč v tem,
kako neustrašno gre skozi preizkušnje.
Eleanor Roosevelt

Bralkam čestitamo ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena.

Uredništvo Vzajemnosti 

NAŠ POGOVOR

Dr. Andreja Rihter je predsednica Kulturno-turističnega združenja Pot pisateljic. Poleg tega je članica Sveta zaupnikov Univerze na Primorskem, ki povezuje akademski in raziskovalni svet z gospodarstvom in občinami. Dvakrat je bila direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, leta 2000 je vstopila v politiko in postala ministrica za kulturo. Predvsem pa je direktorica Foruma slovanskih kultur (FSK), ustanove, v kateri razmišljajo, kako povezati 300 milijonov Slovanov in jih predstavljati svetu, ker so zanimivi in imajo tudi neslovanskim okoljem kaj ponuditi in pokazati. Pogovarjali sva se o delovanju foruma v teh dvajsetih letih in nekaterih svežih projektih.

AKTUALNO

Vedno več starejših doseže starost sedemdeset, osemdeset let in več. To pa je meja, pri kateri je treba podaljšati vozniško dovoljenje. Podlaga zanj je opravljen zdravniški pregled pri specialistu medicine dela in pri psihologu ter morda še pri kom drugem.

Podaljšanje vozniškega dovoljenja je navadno velik finančni zalogaj. Ostati brez njega pa marsikaterim pomeni izolacijo, osamitev, slabšo možnost preskrbe, omejenost v življenjskem okolju, ne nazadnje tudi izgubo samopodobe. Na vprašanje, kako podaljšati dovoljenje oziroma kaj storiti, če ti vozniškega izpita ne podaljšajo, so nam odgovarjali različni sogovorniki.

AKTUALNO

Za program Brainobrain ste verjetno že kdaj slišali. Do lanske jeseni je bil na voljo le otrokom, starim od štiri do 14 let, ki s pomočjo abaka razvijajo svoje mentalne sposobnosti in spodbujajo ustvarjalnost. Zdaj pa se oblikujejo tudi prve skupine za tretje življenjsko obdobje.

Ena takšnih je v Celju, kjer so se udeleženke, stare od 63 do 70 let, pogumno spoprijele z računanjem na abaku. A poglejmo najprej, kaj dobrega prinaša program Brainobrain generaciji v srebrnih letih.
Kot je povedala Tea Grbić, direktorica programa za Slovenijo, je Senior BOB, kot se skrajšano imenuje, namenjen ljudem od 60. leta starosti. »Po dvajsetih letih izvajanja programa za otroke smo se odločili, da tudi tej generaciji omogočimo krepitev mentalnih sposobnosti na poti vseživljenjskega učenja. Brainobrain spodbuja možgane, da ostajajo v dobri kondiciji, gibki in prožni. Z računanjem na abaku starejši krepijo svoj kratkoročni spomin in priklic. Poleg tega vadijo in izboljšujejo koncentracijo. Tako si krepijo samozavest, ker pa srečanja potekajo v majhnih skupinah, je to tudi priložnost za prijetno druženje.«