Že dolgo časa govorimo o podnebnih spremembah in o tem, kako katastrofalno bodo morda vplivale na naš način življenja ter rastlinstvo in živalstvo sveta. Mag. Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja na Agenciji RS za okolje, se v zadnjih letih kot klimatologinja ukvarja predvsem z raziskovanjem teh sprememb in kaj prinašajo nam, ljudem, tudi na našem geografskem območju. V pogovoru oriše podnebne spremembe pri nas v zadnjih desetletjih, ki so nastopile kot posledica globalnega segrevanja ozračja, ter tiste, ki nas bodo iz istega vzroka doletele do konca stoletja – po najbolj optimističnem in najbolj pesimističnem scenariju. Sama kljub vsemu ostaja optimistka in poudarja, da smo ljudje marsikaj pripravljeni in zmožni spremeniti. Žal pogosto le takrat, ko nas nekaj hudo prizadene.

STARANJE V EVROPI

V tokratnem prispevku se bom spomnil na svoj prvi prispevek, ki sem ga pripravil s podatki SHARE. V njem sem se ukvarjal z nečim nadvse zabavnim – na temelju metodologije nemškega profesorja Hendrika Jürgesa sem izračunal zdravstveni indeks starejših, kar mi je omogočilo primerjavo evropskih držav, tudi slovenskih pokrajin, glede na razlike med dejanskim zdravjem starejših in njegovo samozaznavanje. Povedano preprosteje, videl sem, v katerih državah in slovenskih regijah so starejši bolj optimistični glede lastnega zdravja, v katerih pa bolj črnogledi.

Nam je sodobna tehnologija v pomoč ali v breme?

Dora Gorjanc, upokojenka, Kranj: »Žal ne obvladam moderne tehnologije, nimam računalnika in drugih sodobnih naprav, imam le mobilni telefon. Prav to mi že zdaj povzroča kar nekaj težav. Ne obvladam elektronskih napotnic in e-naročanja pri različnih zdravnikih, ki jih pa pogosto obiskujem. Sicer pravijo, da ni nikoli prepozno za učenje, vendar sem prepričana, da se tega ne bom lotila. Za pomoč bom morala vedno zaprositi mlajše, ki to dobro in brez težav obvladajo.«

Znanka je prejela prijazen klic iz zavarovalnice, pri kateri ima že dalj časa sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Agentka se ji je najprej zahvalila za njeno zvestobo, nato pa ji je povedala, da bo za to nagrajena s tridesetimi evri. Ko je znanka vprašala, ali lahko z nagrado plača mesečno premijo za dopolnilno zavarovanje, je dobila odgovor, da to ni mogoče. Nagrado lahko izkoristi samo tako, da sklene eno izmed novih dodatnih zavarovanj. Če tega ne želi, ni upravičena do nagrade. 

Ta agentka na srečo ni bila vsiljiva, a mnogi agenti so. Nenajavljeno obiskujejo ljudi in vstopajo v njihove domove ter jih nagovarjajo, naj sklenejo nova dodatna zdravstvena zavarovanja prav pri njih. Njihova tarča so pogosto starejši, ki so sami doma in se ne znajo ali ne zmorejo znebiti zavarovalniških agentov …

Dobro je, da občine odpravljajo arhitekturne ovire in sledijo načelom mest, prijaznih starosti. A urejene klančine ter široki pločniki ne pomenijo prav dosti, če starejši ali gibalno ovirani prebivalci ne morejo iz svojih stanovanj, ker stavba, v kateri živijo, ne premore dvigala. Takih zgradb s štirimi nadstropji ali več je po slovenskih krajih vsaj enajst tisoč.

Z vgradnjo dvigal bi bile čakalne vrste v domovih za starejše veliko krajše, stanovalci bi bili dlje samostojni in lažje bi dobili pomoč na domu, so prepričani v Sindikatu upokojencev Slovenije, kjer na podlagi pričevanj članov iz različnih krajev odkrivajo razsežnosti tega problema. Zato so pripravili okroglo mizo, na kateri pa ni bilo predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, kjer se načrti hišnih svetov najpogosteje ustavijo.

Upokojitev je ena večjih prelomnic v življenju, saj se spremeni dolgoletna vsakdanja rutina. Kar nekaj časa traja, da si upokojenci na novo osmislijo dan in zapolnijo tudi tiste ure, ki so jih prej preživeli v službi. S privajanjem na nov status imajo več težav moški. Ker se ne počutijo več koristne in ne najdejo več svojega mesta v skupnosti, se vse bolj umikajo iz družbe, postajajo apatični in zagrenjeni, kar močno vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje.

To je pokazala triletna raziskava Vključevanje starejših moških v skupnost (Old Guys Say Yes to Community), ki jo je v okviru projekta Erasmus+ financirala Evropska komisija. V njej so poleg Slovenije sodelovale še Poljska, Estonija in Portugalska. Maja je bila v Ljubljani zaključna konferenca, na kateri so predstavili priporočila, kako dejavnejše vključevati starejše moške v skupnost in kako jih spodbujati, da tudi po upokojitvi ostanejo aktivni.

 V papirnicah Office&More zbirajo šolske zvezke, ki jih bodo s pomočjo Slovenske Karitas podarili v dobrodelni namen.

V podjetju Acron, d.o.o. se zavedajo stisk družin, v katerih  se starši že zdaj sprašujejo, kako svojim otrokom priskrbeti šolske potrebščine in vse ostalo, kar potrebujejo za uspešen začetek novega šolskega leta. Da bi čim več staršem pregnali takšne skrbi, v njihovih papirnicah Office&More in galanterijah Bags&More v mesecu juliju pripravljajo dobrodelno-prodajno akcijo zbiranja šolskih zvezkov. Vsaka stranka, ki bo v omenjenih poslovalnicah do 31. julija kupila uporaben šolski rokovnik Skul vajb, bo simbolično prejela šolski zvezek, ki ga bo predala v dobrodelni namen.  Podarjene zvezke bodo predali Slovenski Karitas, ki jih bo razdelila med šolarje, potrebne pomoči.

V Lipici se bo s slovesno otvoritvijo na velikem hipodromu danes ob 17. uri začelo Balkansko prvenstvo v dresurnem jahanju 2019. Konjeniška zveza Slovenije je k sodelovanju povabila Konjeniški klub Stožice Ljubljana in Kobilarno Lipica.

Na prvenstvu, ki v Sloveniji poteka prvič, bo sodelovalo blizu 60 tekmovalcev iz šestih držav: Bolgarije, Hrvaške, Grčije, Romunije, Turčije in Slovenije. Sodniški zbor, v katerem je tudi naša sodnica Dora Markun, vodi Freddy Leyman iz Belgije.

Slovenske barve bo zastopalo 13 tekmovalk. Najmlajše jahačice: Katarina Julija Pipan, Freja Kolenc, Lucija Mramor in Ria Hanžič bodo na tekmovanju nabirale prve mednarodne izkušnje. Med Mladinci bodo nastopile: Jana Ušen, Ula Kos, Taša Rojko in Brina Mihevc; Ines Fridau Tivadar bo nastopila v kategoriji Mlajši jahači, med Člani pa bodo Slovenijo zastopale: Birgit Fabris Sauer, Urša Vadnjal, Neža Šarc, Barbara Begojev, Karmen Belič. Naj omenimo, da je Birgit Fabris Sauer s kobilo Rio leta 2017 osvojila zlato na balkanskem prvenstvu v Zagrebu, bila pa je tudi članica zlate slovenske ekipe.