Najemnih stanovanj za starejše je premalo
Starejši radi živijo doma do konca življenja. In tudi ko ne morejo več bivati v svojem domu, bodisi da potrebujejo pomoč pri nekaterih opravilih, nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa ne morejo več bivati v hiši, ker je ne morejo vzdrževati, ali so v stanovanju brez dvigala, bi še vedno radi živeli samostojno, zato se raje odločijo za najem primernega stanovanja v bližini doma. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), ki je največji ponudnik najemnih stanovanj za upokojence in starejše osebe, ima 3.142 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 2.782 namenskih najemnih stanovanj in 360 oskrbovanih. Predvsem povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko večje od ponudbe.
Za večjo vključenost starejših v digitalni svet
Elektronske storitve se hitro razvijajo na vseh področjih. Koliko starejših jih že uporablja in kako jih čim več vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše od 55 let v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.
-
Praznično družinsko povezovanje
Konec septembra je Francija praznovala svoj prvi nacionalni dan dedkov, babic in vnukov oziroma pravnukov. V koledarju Francozov je le še nekaj prostih dni, ko se nihče ne sklicuje na kak nacionalni praznik tega ali onega. Toda poudarjanje povezav med vnučki in starimi starši, kakršno se je zgodilo 26. septembra, je očitno taka tema, da se je noben medij ne loteva s posmehom ali norčevanjem. Na ta dan so izšle številne nove knjige in romani, ki govorijo o povezavah dveh najbolj oddaljenih generacijah.
-
Kako obvladujete sodobno tehnologijo?
Alenka Nemec, upokojena ekonomska tehnica, Zapotok: »Sodobno tehnologijo usvajam počasi in po korakih. Obvladam računalnik in pametni telefon. Ker nimam pametne televizije, program največkrat gledam in poslušam kar po telefonu. Poiščem na spletu, kar me zanima, in pogledam, ko imam čas. Majhen zaslon me ne moti. Rada gledam pogovorne oddaje. Vesela sem te možnosti, saj mi daje občutek, da lahko svobodno izbiram čas, ko jih gledam, pa še reklame lahko preskočim.«
-
Svet in človeštvo sta na prelomnici. Gre za izbiro, da se zavemo svoje odgovornosti za prihodnost ne samo vsakega od nas, ampak tudi zanamcev. Najmanj, kar lahko naredimo, je ohranjanje okolja, ki bo omogočalo njihovo preživetje. Do zdaj smo bili v tem pogledu zelo nemarni. Naša prva skrb bi zato morala biti ohranjanje zdravega okolja. Za božjo voljo, prenehajmo odmetavati smeti, ki uničujejo naš življenjski prostor. Vprašajmo se, kakšno vodo bomo pili čez deset ali dvajset let, če bomo v potoke metali kemikalije, ki se ne razgradijo v stoletju.
Tudi sami se lahko zaščitimo pred trpinčenjem
STARANJE V SLOVENIJI
V prejšnjih dveh številkah smo pogledali v temno pego – trpinčenje starih ljudi. Besedno in telesno nasilje, ekonomsko zlorabljanje, zanemarjanje osnovnih človeških potreb pri onemoglem. To se dogaja doma, v oskrbovalnih ustanovah in drugje. Večina grdih besed in dejanj, ki bolijo stare ljudi, storijo domači in zaposleni nehote, ko jim popustijo živci, ker ne razumejo demence, ker je ustanova zastarela. Skupnost in svojci lahko naredimo veliko, da bo manj starih ljudi trpelo zaradi nasilja. Zelo veliko pa lahko naredimo za svojo zaščito tudi starejši sami.
Centri za socialno delo po novem
1. oktobra je začela delovati preurejena mreža centrov za socialno delo, s čimer naj bi skrajšali in poenostavili postopke za stranke ter povečali učinkovitost in kakovost dela strokovnih delavcev. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so spremembe uvedli zato, da bi se socialni delavci lahko bolj posvetili ljudem in manj papirologiji ter tako uresničevali slogan Na teren, bližje ljudem.
Po novem imamo 16 območnih centrov za socialne zadeve, in sicer: Maribor, Ljubljana, Celje, Dolenjska in Bela krajin, Osrednja Slovenija – vzhod, Osrednja Slovenija – zahod, Gorenjska, Koroška, Savinjsko-Šaleška, Pomurje, Spodnje Podravje, Zasavje, Posavje, Primorsko-Notranjska, Severna Primorska in Južna Primorska. V njih delujejo skupno računovodstvo in administrativne službe ter strokovna služba, ki vključuje službo za koordinacijo in pomoč žrtvam, torej interventno službo in krizne centre, ki so že do zdaj delovali po regijah, ter mobilne strokovne enote, v katerih so psiholog, pravnik in specialni pedagog. Dobrodošla je novost, da bo v organu CSD deloval svet lokalnih skupnosti in med drugim center seznanjal z lokalno problematiko.
-
V Ljubljani Park Angele Piskernik
Pri Koseškem bajerju v Ljubljani je del poti Spominov in tovarištva poslej preimenovan v Park Angele Piskernik, znamenite slovenske botaničarke, naravovarstvenice, muzealke in profesorice.
Koroška Slovenka je bila rojena avgusta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli in je bila prva Slovenka z doktorskim nazivom iz naravoslovja. Doktorat si je pridobila leta 1914 na Univerzi na Dunaju. Dve leti kasneje je dobila službo v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum v Ljubljani. Znano je, da je imela kot ženska precej težav med moškimi izobraženci, v prid pa ji tudi ni bilo dejstvo, da je kot članica katoliškega ženskega gibanja aktivno agitirala ob koroškem plebiscitu.
-
Danes obeležujemo prvi mednarodni dan želodca. Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo ob tem opozarja na nujnost vzpostavitve preventivnega programa za preprečevanje raka na želodcu, s katerim bi preprečili 236 smrti na leto. Raka želodca namreč odkrijejo tako
Ob prvem mednarodnem dnevu želodca v zgodovini so v združenju za gastroenterologijo opozorili, da bi z zgolj eno dodatno analizo krvi pri 20- ali 30-letnikih na dolgi rok prepolovili število smrti zaradi raka na želodcu. Teh je v Sloveniji 471 na leto.
Začetek cepljenja proti sezonski gripi
Z današnjim dnem se začenja cepljenje proti sezonski gripi. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev. V prihodnjih mesecih lahko namreč pričakujemo večje obolevanje za gripo, običajno pa je vrh sezone gripe januarja ali februarja, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javni zdravje.
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci. Cepljenje ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati tri enostavna pravila: