Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) grozi, da mu bo zmanjkalo denarja za izplačilo pokojnin iz vzajemnih zavarovanj, zato želi vodstvo znižati poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. Obrtniki so ogorčeni in napovedujejo proteste. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na to temo sklicalo tudi  novinarsko konferenco in  pozvalo SOP in ministrstvo za delo, da najdeta ustrezno rešitev v korist zavarovancem.

 Sklad obrtnikov in podjetnikov je bil ustanovljen leta 1956, kot nekakšen vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, ker v času po drugi svetovni vojni obrtniki niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot ostali državljani. Poklicna pokojninska zavarovanja so nehali tržiti leta 1996, ko so tudi obrtniki začeli vplačevati v državni pokojninski sistem. Danes ima sklad približno 9.400 članov, večina obrtnikov je že upokojenih. »Povprečna pokojnina iz teh zavarovanj znaša 84 evrov, kar je zelo malo. Da bi jim te pokojnine znižali še za 30,4 odstotka, je za naše člane, obrtnike in podjetnike, povsem nesprejemljivo,« je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Na to temo so se že pogovarjali z resorno ministrico, vendar odziva še nimajo. Meh je predlagal, da vse vzajemne zavarovance prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 V Sloveniji je po podatkih raziskave 41 odstotkov posameznikov, ki v svoji bivalni soseski nimajo trgovine, banke, pošte ali javnega  transporta. Med starejšimi od 65 let ta delež naraste na skoraj polovico. Tako izgubijo možnosti za vsaj relativno neodvisno življenje. 

Do izključenosti lahko pride tudi v zasebnih stanovanjih ali domovih starejših občanov, kjer za starejšo osebo skrbijo formalni ali neformalni oskrbovalci.  Ena izmed najhujših oblik prostorskega izključevanja  je preprečevanje ali omejevanje gibanja. Pogosto se dogaja, da  odločanje glede oskrbe prepuščeno izključno profesionalnim ekspertom in oskrbovalcem, medtem ko starejši ne morejo soodločati o  organizaciji oskrbe. 

V Sloveniji prevladuje mokra kultura, pravijo strokovnjaki, ki proučujejo nezdrave življenjske navade. To pomeni, da pijemo alkohol ob vsaki priložnosti: nazdravljamo ob veselih dogodkih, utapljamo žalost, proslavljamo srečanje s prijatelji; pijemo, da smo bolj sproščeni, da pozabimo neljube dogodke, ker smo tako navajeni od doma ... Alkohol je na dosegu roke, najdemo ga v vsaki trgovini, na bencinskem servisu ali kar v lastni kleti. Zato ne preseneča dejstvo, da spadamo med države, ki imajo visoko porabo alkohola na število prebivalcev.
Ne gre za to, da »ne smemo« spiti piva v družbi ali kozarca vina ob kosilu. Problem nastane, ker se mnogi ljudje ne znajo pri tem ustaviti, vsak deseti že namreč pije čezmerno oziroma je pri njem zaznan sindrom odvisnosti od alkohola, pravi Štefan Lepoša, predsednik Društva Abstinent, društva za urejeno življenje.

Ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, največja sindikalna centrala, nekaj let po osamosvojitvi poleg drugih ustanovila tudi poseben sindikat upokojencev, se je začudeno dvignila marsikatera obrv. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za zelo daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je mogoče reči, da je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.

 Super Hilda na fotografijah

Še do 21. maja je v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani na ogled razstava mlade fotografinje Urše Premik, ki se sicer ukvarja z modno fotografijo, njena tokratna »manekenka« pa je kar njena babica Hilda, 84-letna upokojena učiteljica iz Griž pri Žalcu.

Projekt nastaja že od leta 2013, ko je Urša svojo babico začela fotografirati ob različnih priložnostih, v zadnjih letih pa se tega loteva načrtno in ob podpori širše ekipe. Tako lahko opazujemo babico, ki se s pomočjo stilistov preobrazi v pravo modno ikono, zato ni čudno, da razstava nosi naslov Super Hilda (na fotografiji na sredini je tudi Jasna Jernejšek).

Dunaj slovi kot mesto, ki ponuja meščanom dobre pogoje za življenje. Skoraj dve tretjini stanovanj sta najemniški, ki jih mesto oddaja po ceni, primerni za najemnike. Javni prevoz je ugoden in cenovno dostopen. Njihova socialna politika zajema vse skupine prebivalstva. Posebno skrb namenjajo starejšim meščanom.

Da imajo vsi ljudje – ne glede na dohodek – kar najboljšo oskrbo in podporo, skrbi Socialni sklad Dunaj (Fonds Soziales Wien, FSW). »Sklad ima lastna sredstva, zbrana za dolgotrajno oskrbo in nego na državnem nivoju, iz državnega in mestnega proračuna in prispevkov uporabnikov. Avstrija namenja 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda za dolgotrajno oskrbo ranljivim skupinam ljudi, ki so potrebni pomoči,« nam pove Roland Haller. Stroške za posameznika določijo glede na višino njegovega dohodka, že uveljavljene socialne pomoči (najpogosteje je to najemnina za stanovanje), dodatka za nego in obsega pomoči, ki jo potrebuje. V povprečju posameznik prevzame dvajset odstotkov stroškov, sklad FSW pa krije osemdeset odstotkov stroškov pomoči.

STARANJE V EVROPI

Ko govorimo o položaju starejših, nas ne zanimajo le medicinski oziroma zdravstveni kazalniki, temveč tudi njihov gmotni in socialni položaj. Zadnji pa je močno povezan s pojmom izključenosti.

Socialna izključenost se navezuje na oddaljevanje od socialnega okolja, katere rezultat je izolacija posameznikov in skupin iz glavnih priložnosti, ki jih ponuja družba. Gre za relativen pojem, saj se položaj posameznikov gleda v določenem času, relativno na druge posameznike v družbi in pričakovanja glede priložnosti, ki jih ta družba ponuja. V okviru evropske mreže za indikatorje družbene kakovosti so kot področja socialne izključenosti opredelili državljanske pravice, trg delovne sile, zdravstvene, kulturne, finančne, socialnovarstvene, izobraževalne in stanovanjske storitve in socialna omrežja.

Medtem ko se v elektronsko razvitem svetu intenzivno pripravljajo na širok obseg umetne inteligence, ki prevzema delo in odločitve na mnogih do zdaj nepredstavljivih področjih, se pri nas ubadamo z vključevanjem starejše generacije v e-storitve. Mladim je jasno, da položnic ne plačujejo na pošti ali banki, ampak vse opravijo s telefonom, a pri nas je težko prepričati upokojenko o prednostih naročanja prehrambnih izdelkov in čistilnih sredstev na dom prek internetnih strani, ki jih imajo vse večje trgovine. Toda vedno so izjeme in vedno se najde nekdo, ki odpre pot in je prvi, ki orje ledino.