-
Ker se nam s podaljševanjem življenjske dobe ne podaljšujejo tudi leta zdravega življenja, lahko pričakujemo, da bomo potrebovali vsaj katero izmed storitev dolgotrajne oskrbe. Zato mora država poskrbeti za sistem, v katerem bodo storitve enako dostopne vsem, ki jih bodo in ko jih bodo potrebovali, je bilo slišati na okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija (STA).
Po besedah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdije Kobal Straus naj bi to dokončno uredil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi ga novembra poslali v javno obravnavo. Po novih izračunih bi za njegovo uresničevanje potrebovali še 150 milijonov evrov, ki bi jih dobili z obveznim dodatnim plačilom vseh delovno aktivnih ljudi in upokojencev, je pojasnila. Da je sprejetje zakona ena izmed prioritet sedanje vlade, je zatrdil Uroš Prikl, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, a je njegove besede pospremilo nejeverno mrmranje občinstva …
Pogoste bolniške med starejšimi zaposlenimi pri nas
STARANJE V EVROPI
Ob ponovnih razmislekih in predlogih za pokojninsko reformo, ki so se v zadnjih tednih pojavili v javnosti, velja spomniti na nekaj skrb vzbujajočih dejstev. Z dr. Borisom Majcnom, direktorjem Inštituta za ekonomska raziskovanja, sva jih predstavila v članku iz leta 2015. Govorijo o bolniškem dopustu starejših v Sloveniji na temelju podatkov četrtega vala raziskave SHARE.
Uporabili smo dve spremenljivki: delež tistih, ki so bili v zadnjih 12 mesecih na bolniškem dopustu, ter število dni bolniškega dopusta. Med drugim sva z dr. Majcnom opazovala tudi povezavo med bolniškim dopustom in različnimi stališči do dela, kot so preobremenjenost na delovnem mestu, malo svobode pri odločanju pa tudi ustreznost plače in napredovanj.
Dober kupec ali spletna prevara?
Če ste vsaj malo aktivni na svetovnem spletu, verjetno slej ko prej naletite na potencialne prevarante. Žal tako kot v realnem svetu tudi tu mrgoli nepridipravov, ki prežijo na manj previdne in naivne.
Pred kratkim sem oddal oglas na eni izmed slovenskih spletnih strani za prodajo rabljenih stvari. Že čez nekaj ur sem dobil povpraševanje za ogledalo z e-poštnega naslova »monikanovak1234@gmail.com«. Pišem na omenjeni naslov in dobim odgovor – v angleščini. Preverim podatke uporabnika s tem imenom: registriran je na ta dan, kontaktna telefonska številka že na prvi pogled ni prava, naslov nekje v tujini – po preverjanju ne obstajata niti ulica niti mesto. Dovolj za prvi sum. Vseeno sem odpisal in o predmetu prodaje napisal še nekaj podatkov.
-
Sogovornike smo vprašali, ali še dobro slišijo televizijske in radijske oddaje in ali lahko preberejo zapise na embalaži izdelkov ali aparatov.
Janez Cepin, upokojeni profesor, Ljubljana: »Podnapisi tudi v slovenskih oddajah in filmih so zelo dobra ideja, s katero se popolnoma strinjam. Že kar dalj časa opažam, da slabše spremljam nekatere oddaje zaradi slabe izgovarjave nastopajočih, pa tudi ob nekaterih filmih naletim na ta problem. V zadnjem času se jezim nad slabim zvokom ob nedeljah zvečer, ko gledam na prvem programu televizije sicer zanimivo slovensko kriminalno serijo.«
Največ se jih stara z zakoncem
STARANJE V SLOVENIJI
Ko pogovor med starejšimi nanese na to, koliko smo zadovoljni, ga navadno usmerimo na zdravje, nizko pokojnino ali kako je včasih luštno b'lo, zdaj pa ni več tako. Raziskovalni podatki o kakovostnem staranju pa kažejo, da je najodločilnejša družba: s kom živimo in se družimo, kakšen odnos imamo s svojimi najbližjimi. Ustavimo se ob podatkih o partnerskem sožitju iz raziskave o staranju slovenskih prebivalcev – trije so lepi, dva kažeta, kam usmeriti svoje osebno staranje in staranje vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let.
Smo pri sobivanju starejših korak ali dva naprej?
Sobivanje in druge skupnostne oblike bivanja starejših so v tujini precej uveljavljena oblika, za katero se starejši odločajo zaradi različnih vzrokov: ker živijo v neprilagojenem stanovanju ali hiši, nočejo biti v breme svojcem, pogosto pa preprosto zato, ker se želijo varno in samostojno starati v družbi in ob podpori vrstnikov. Na ta način si želijo izboljšati kakovost bivanja, ostanejo aktivni, si dajejo medsebojno oporo, ne nazadnje pa tudi znižajo življenjske stroške.
Glede na slovensko posebnost, da skoraj 90 odstotkov starejših živi v lastni nepremičnini, se na neki način razume, da so starejši preskrbljeni in se niti državi niti lokalni skupnosti ni treba ukvarjati s problemom njihovega bivanja. A dejanske razmere so drugačne: mnogi starejši živijo v lastnih, a neprilagojenih nepremičninah, na katere so močno navezani, čeprav so jim po svoje v breme.
-
Za slovenske zmage
V času, ko vzklije pomladansko cvetje, nastopi tudi čas čiščenja po hiši in dvorišču. K temu nas ne zavezuje noben predpis, to je preprosto treba storiti. Tudi vrt, sadovnjak in njive je treba pripraviti, da bomo imeli jeseni pridelek. Ob teh opravilih pa se vselej pokaže tudi, kako nemaren odnos imamo do okolja. Vsakovrstna nesnaga se nabere tudi na divjih odlagališčih, pri čemer je še posebej skrb vzbujajoče, če te smeti ogrožajo podtalnico. Res je, da so okoljevarstveniki v zadnjih letih veliko storili, da smo bolj ozaveščeni o škodljivih...
Že 8. Krkin teden humanosti in prostovoljstva
Prostovoljec je lahko vsak — potrebno je le veliko in odprto srce, pravijo v novomeški Krki, kjer imajo med sodelavci vsako leto več prostovoljcev. Lani je v najrazličnejših oblikah pomoči v tednu humanosti in prostovoljstva sodelovalo že 1100 zaposlenih, kar predstavlja 20 odstotkov vseh. Letos pripravljajo že 8. Krkin teden humanosti in prostovoljstva in tako kot lani bodo tudi letos zbirali potrebščine, od oblačil, obutve do pripomočkov za osebno higieno, na Rdečem križu in Karitas bodo sortirali darovane potrebščine in pripravljali pakete,...
Treba si je vzeti čas za hrano in za počitek
Pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga vsako leto obeležimo 7. aprila, sta Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Zveza društev diabetikov Slovenije poudarila veliko odgovornost posameznikov za ohranjanje lastnega zdravja. Z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje ustrezno prehrano in vsaj minimalno mero gibanja na dan lahko znižamo tveganje za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
Najpogostejša je sladkorna bolezen, ki je tesno povezana s srčno-žilnimi obolenji. Ker po oceni stroke le 40 odstotkov bolnikov jemlje zdravila po navodilih zdravnikov, pogosto prihaja do zapletov, je omenil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Obenem je svetoval, da si vzamemo čas za hrano, pa tudi čas za počitek, predvsem spanje, saj ima tako ravnanje dolgoročen pozitiven vpliv na zdravje.
Podarite očala, ki jih ne potrebujete več
Podjetje Hofer v sodelovanju z Lions klubom Trnovski zvon Ljubljana že sedmo leto zapored zbira rabljena očala. V njihovih trgovinah bodo ob blagajnah postavljene škatle, v katere lahko oddate navadna ali sončna korekcijska očala (za odrasle in otroke), ki jih ne potrebujete več. Ne zbirajo pa leč, etuijev brez očal ali okvirjev brez stekel.
Akcija traja do 6. maja, potem bodo vsa očala pregledali, očistili in označili z ustreznimi optičnimi parametri. Nato jih bodo posredovali slabovidnim iz gospodarsko manj razvitih držav, ki si ne morejo privoščiti okulistične oskrbe in ustreznih očal.
