Pogrebni muzej na osrednjem dunajskem pokopališču že od leta 1967 predstavlja zgodovino dunajske žalne in pokopališke kulture, hkrati pa se na nekoliko nenavaden način soočajo s temo smrti. Med njegove prodajne uspešnice sodijo namreč tudi posebne lego kocke.

Ta teden je muzej predstavil novo kolekcijo kock, katerih pomen priznava tudi Dunajsko deželno združenje za psihoterapijo. Igrače lahko pri žalovanju kot preventiva ali kot podpora terapiji otrok in njihovih staršev nudijo dodaten način izraza. Tukaj je zelo pomembna vizualna predstavitev dogodkov, saj se znajo otroci na simbolični ravni zelo dobro in kreativno izražati.

 Fotografsko društvo Radovljica je v sodelovanju z občino že deseto leto zapored izvedlo natečaj za pregledno razstavo fotografij o dogodkih v občini. Razpisali so dodatno temo Čebelnjaki in panji v občini Radovljica. Razstava nagrajenih in izbranih fotografij bo na ogled do 15. aprila v galeriji Avla Občine Radovljica.

Na fotografiji je prvonagrajena fotografija Vide Markovc na temo Čebelnjaki in panji.

V soboto, 6. aprila, bo po vsej Sloveniji potekal 10. dan za spremembe, tokrat pod geslom Odpravimo diskriminacijo. Nevladne organizacije, šole, dijaški domovi, domovi starejših občanov, občine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališča in drugi javni zavodi, podjetja in posamezniki bodo z različnimi akcijami spodbujali dobre odnose med različnimi skupinami v družbi. Po vsej državi bo na ta dan aktivnih več kot 600 organizacij  in več kot 9000 prostovoljk in prostovoljcev .

Zveza društev upokojencev Slovenije je pripravila peticijo za ureditev dolgotrajne oskrbe kot nove in posebne veje socialne varnosti.

V obrazložitvi peticije (vsebino povzemamo na kratko) so med drugim zapisali, da je dolgotrajna oskrba organizirana dejavnost zagotavljanja pomoči osebam, ki zaradi onemoglosti in izgube fizičnih in intelektualnih sposobnosti ne morejo poskrbeti zase in skozi daljši čas, ali trajno, potrebujejo pomoč drugih pri opravljanju temeljnih dnevnih opravil kot so hranjenje, pitje, vzdrževanje osebne higiene, odvajanje, gibanje v prostoru in vzdrževanje socialnih stikov. Vse več je ljudi, zlasti starejših, ki so pri opravljanju temeljnih dnevnih aktivnosti odvisni od drugih. 

 Mestna občina Ljubljana že od leta 2016 vodi kampanjo osveščanja meščank in meščanov za čim manjšo uporabo plastičnih materialov. Predlagajo denimo, da se po nakupih tako na tržnico kot po trgovinah odpravimo z drugimi okolju prijazno embalažo, kot so biološko razgradljive ali papirne vrečke, platnene torbe, nahrbtniki,  košare ali cekarji.

V sklopu kampanje Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka. so na osrednji tržnici v Ljubljani postavili vrečkomat, na katerem si lahko kupci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko. Vrečke so namenjene živilom in jih lahko odlagamo na kompost. Vrečkomat bo na tržnici postavljene 30 dni (do začetka meseca maja).

Koga ne bi razveselila obljuba o visoki denarni nagradi, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkost morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehranska dopolnila. Kot se ponavljajo vabila na brezplačno računalniško diagnostiko – kako vabljivo! Človek ne pomisli, da ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov, ki zdravijo ravno tisto tegobo, ki jo bo »ugotovila« ta računalniška diagnostika. To sta le dva primera iz poplave mnogih, ki spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.

V zadnjih nekaj desetletjih se je izjemno povečalo zanimanje za raziskovanje možganov, ki veljajo za najzapletenejši in najskrivnostnejši del človeškega telesa. Raziskovalci so naredili preboj v razumevanju cele vrste značilnosti njihovega delovanja. Žal pa smo še vedno zelo daleč od tega, da bi razumeli, kako delujejo že, ko so zdravi: kako udejanjajo vse to, kar smo, kar zmoremo, česa se lahko naučimo … Še manj smo sposobni natančno opredeliti, kje in kako gredo stvari narobe pri različnih motnjah in boleznih, pravi dr. Maja Bresjanac, zdravnica in patofiziologinja na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete. Je predsednica Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), ki vsak tretji teden v marcu organizira vedno odlično obiskan Teden možganov. Na številnih dogodkih po Sloveniji na kar najbolj poljuden način ozaveščajo laično in strokovno javnost o delovanju možganov.

Dan za spremembe

V soboto, 6. aprila, bo po vsej Sloveniji potekal 10. dan za spremembe, tokrat pod geslom Odpravimo diskriminacijo. Nevladne organizacije, šole, dijaški domovi, domovi starejših občanov, občine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališča in drugi javni zavodi, podjetja in posamezniki bodo z različnimi akcijami spodbujali dobre odnose med različnimi skupinami v družbi. Druženja bodo potekala ob telovadbi, na piknikih, ustvarjalnih delavnicah, ob ogledih filmov, na izmenjevalnicah oblačil ali zelenjavnih sadik, čistilnih ali olepševalnih akcijah ... Slovenska filantropija vabi vse, da za en dan postanejo prostovoljci, spoznavajo nove ljudi in sodelujejo pri odpravi predsodkov ter zatiranju diskriminacije ter nestrpnosti.