Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene 4.000 ljudi letno, za posledico ima visoko smrtnost in veliko invalidnost. Najpogosteje se to zgodi doma, zato je pomembno, da svojci prepoznajo znake in hitro pokličejo zdravniško pomoč. Bolniki so namreč  nemočni in nezmožni povedati, kaj se dogaja z njimi in ne morejo prositi za pomoč. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od hitrosti prevoza bolnika do zdravstvenega centra, saj lahko s hitrim pričetkom zdravljenja preprečijo posledice, so pred evropskim dnem ozaveščanja o možganski kapi, ki bo 14. maja, opozorili sogovorniki na URI Soča v Ljubljani.

 Zveza društev upokojencev Slovenije prihodnji teden vabi na prireditev, ki bo v ospredje postavila medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Dnevi medgeneracijskega sožitja bodo potekali od 14. do 16. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je tudi soorganizator prireditve.

 Pri organizaciji sodelujejo še člani medgeneracijske koalicije MeKos (Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije), s podporo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za zdravje.

 S  slovesnostjo, ki se bo odvila 10. maja dopoldne v Letnem gledališču Khislstein v Kranju, se začenja že 24. Teden vseživljenjskega učenja (TVU), najobsežnejši in najstarejši festival učenja pri nas.  Po vsej Sloveniji se bodo med 10. in 19. majem, v razširjenem terminu pa do 30. junija, zvrstili številni brezplačni dogodki za vse generacije: delavnice, predstavitve, tečaji, razstave in druge prireditve.

Pripravljajo jih ljudske univerze, šole, vrtci in druge organizacije za izobraževanje, društva, ustanove, skupine in posamezniki, ki spodbujajo javnost k udeležbi v izobraževanju ter širijo informacije o formalnih in neformalnih možnostih učenja. S promoviranjem pomena vseživljenjskega učenja pripomorejo k udejanjanju slogana: 'Slovenija, učeča se dežela'. Koordinator tradicionalnega festivala učenja je osrednji javni zavod za izobraževanje odraslih, Andragoški center Slovenije, v sodelovanju z 42 območnimi in tematskimi koordinatorji. Ti bodo poskrbeli, da se bo v številnih krajih odvijali dogodki  v okviru skupnih akcij, ki potekajo na določene dneve.

Za Evropo je 9. maj prazničen dan.  Na ta dan leta 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil novo obliko nadnacionalnega sodelovanja, ki pomeni simbolni začetek evropskega združevanja. Dan Evrope bodo tudi po slovenskih krajih proslavili z različnimi dogodki.

Predlagamo le nekaj dogodkov, kje in kaj se bo še dogajalo, pa preverite na spletni strani: https://ec.europa.eu/slovenia/events/europe-day_sl.

V Mariboru (dvorana Štuk, ob 19. uri) bo Matjaž Javšnik v svoji monokomediji Striptiz razgalil Slovence, še pred tem pa bosta vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in prorektorica Univerze v Mariboru Janje Hojnik spregovorila o EU. V Svetem Juriju ob Ščavnici se boste lahko udeležili predavanja Prihodnost EU, medtem ko v Kopru pripravljajo filmsko rajanje za otroke in mlade. Na Jesenicah se bodo mladi na 6. športnem srečanju dijakinj in dijakov jeseniških srednjih šol lahko pomerili v EU kvizu.

 V Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani  bodo Dan Evrope obeležili skupaj s tujimi kulturnimi inštituti in veleposlaništvi v Ljubljani, ki sodelujejo znotraj mreže EUNIC (European Union National Institutions for Culture). Sprehod po literarni Evropi  bodo pričeli danes, 8. maja,  ob 19. uri z branjem odlomkov iz literarnih del v več jezikih.

Brali jih bodo predstavniki kulturnih inštitutov ter veleposlaništev, ki so ob tej priložnosti podarili knjige avtorjev in avtoric iz svojih držav. Te bodo za branje do poletja na voljo na Vodnikovi domačiji, od konca maja pa v Knjižnici pod krošnjami v parku Tivoli. V dogodku bodo sodelovali: Stefano Cerrato (Italijanski kulturni inštitut), Andreas Pawlitschek (Avstrijski kulturni forum), Uwe Reissig (Goethejev inštitut), Jean-Luc Goester (Francoski inštitut), Bíborka Molnár-Gábor (Balassijev inštitut), Adam Sadownik (Veleposlaništvo Republike Poljske), Mariana Petrova (Veleposlaništvo Republike Bolgarije,) ter Arthur Hendrick (Veleposlaništvo Irske) in prof. Konstantina Agnantopoulou (Oddelek za Klasično filologijo, Filozofska fakulteta),

V počastitev Dneva zmage in Dneva Ljubljane bo Marjetka Popovski v Ljubljani  pripravila koncert slovenskih ljudskih in partizanskih pesmi. Koncert bo 9. maja 2019, ob 10.30 uri v Centru za starejše občane Fužine.

Marjetka Popovski je pevka in ljubiteljica slovenskih ljudskih pesmi, ki jo že 18 let srečujejo obiskovalci hotela Delfin v Izoli. S ponosom in žarom pa prepeva tudi partizanske pesmi. Skupaj s spremljevalno skupino glasbenikov, pevcev in recitatorjev s Primorske, ki jo sestavljajo  Savo Kralj – kitara, bobni, Miran Pečenik – harmonika, Marko Petelin – harmonika, Igor Rojc – recitator in pevke skupine Cvet v laseh bo na ljubljanskem nastopu zapela slovenske ljudske pesmi iz vseh slovenskih pokrajin ter mnoge borbene in partizanske pesmi.

Vsak posameznik je lahko ponosen na privarčevana sredstva, zato je pomembno, da z njimi ravna skrbno in jih tudi v prihodnje plemeniti. Depozit je bančni produkt, ki vam omogoča donosno varčevanje. Z vezavo presežnih sredstev v depozit bodo sredstva varno naložena, hkrati pa oplemenitena z ugodno obrestno mero.

Prvi cilj varčevalca je oplemeniti svoja sredstva

Ko se varčevalec odloča za bančno vezavo, upošteva tri kriterije: koliko časa sredstev ne bo potreboval, varnost in donosnost naloženih sredstev. Del privarčevanih sredstev je priporočljivo vezati kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Depoziti so najbolj primerna oblika varčevanja za stranke, ki niso nagnjene k tveganju ali pa bodo sredstva v kratkem potrebovale, saj so namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev.

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) grozi, da mu bo zmanjkalo denarja za izplačilo pokojnin iz vzajemnih zavarovanj, zato želi vodstvo znižati poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. Obrtniki so ogorčeni in napovedujejo proteste. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na to temo sklicalo tudi  novinarsko konferenco in  pozvalo SOP in ministrstvo za delo, da najdeta ustrezno rešitev v korist zavarovancem.

 Sklad obrtnikov in podjetnikov je bil ustanovljen leta 1956, kot nekakšen vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, ker v času po drugi svetovni vojni obrtniki niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot ostali državljani. Poklicna pokojninska zavarovanja so nehali tržiti leta 1996, ko so tudi obrtniki začeli vplačevati v državni pokojninski sistem. Danes ima sklad približno 9.400 članov, večina obrtnikov je že upokojenih. »Povprečna pokojnina iz teh zavarovanj znaša 84 evrov, kar je zelo malo. Da bi jim te pokojnine znižali še za 30,4 odstotka, je za naše člane, obrtnike in podjetnike, povsem nesprejemljivo,« je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Na to temo so se že pogovarjali z resorno ministrico, vendar odziva še nimajo. Meh je predlagal, da vse vzajemne zavarovance prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 V Sloveniji je po podatkih raziskave 41 odstotkov posameznikov, ki v svoji bivalni soseski nimajo trgovine, banke, pošte ali javnega  transporta. Med starejšimi od 65 let ta delež naraste na skoraj polovico. Tako izgubijo možnosti za vsaj relativno neodvisno življenje. 

Do izključenosti lahko pride tudi v zasebnih stanovanjih ali domovih starejših občanov, kjer za starejšo osebo skrbijo formalni ali neformalni oskrbovalci.  Ena izmed najhujših oblik prostorskega izključevanja  je preprečevanje ali omejevanje gibanja. Pogosto se dogaja, da  odločanje glede oskrbe prepuščeno izključno profesionalnim ekspertom in oskrbovalcem, medtem ko starejši ne morejo soodločati o  organizaciji oskrbe. 

V Sloveniji prevladuje mokra kultura, pravijo strokovnjaki, ki proučujejo nezdrave življenjske navade. To pomeni, da pijemo alkohol ob vsaki priložnosti: nazdravljamo ob veselih dogodkih, utapljamo žalost, proslavljamo srečanje s prijatelji; pijemo, da smo bolj sproščeni, da pozabimo neljube dogodke, ker smo tako navajeni od doma ... Alkohol je na dosegu roke, najdemo ga v vsaki trgovini, na bencinskem servisu ali kar v lastni kleti. Zato ne preseneča dejstvo, da spadamo med države, ki imajo visoko porabo alkohola na število prebivalcev.
Ne gre za to, da »ne smemo« spiti piva v družbi ali kozarca vina ob kosilu. Problem nastane, ker se mnogi ljudje ne znajo pri tem ustaviti, vsak deseti že namreč pije čezmerno oziroma je pri njem zaznan sindrom odvisnosti od alkohola, pravi Štefan Lepoša, predsednik Društva Abstinent, društva za urejeno življenje.