Zakaj je dobro biti član kakega društva …

Tomaž Valantič, upokojeni informatik, Ljubljana: »Včasih sem bil član Statističnega društva Slovenije, kot upokojenec pa na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje obiskujem tri krožke, in sicer narava – znana neznanka, stavbna dediščina ter geografija. Rad se družim z vrstniki in na ekskurzijah pridobivam nova znanja, spoznavam nove kraje. Veliko mi pomenijo družabnost, druženje in klepet ob kavi. Zdi se mi pomembno, da smo v svojih letih dejavni in skrbimo za zdravje na vseh ravneh.«

STARANJE V EVROPI

Prehranske potrebe in značilnosti prehrane starejših odraslih se razlikujejo od drugih starostnih skupin zaradi zdravstvenih in drugih težav, povezanih s prehrano, fizioloških in drugih sprememb ter bolezni, ki se pogosteje izražajo in pojavljajo pri starejših.

Po raziskavi Mateja Gregoriča in sodelavk iz leta 2015 s podatki SHARE med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa dnevno štiri obroke ali več 22 odstotkov anketiranih, tri obroke nekaj več kot polovica, medtem ko 27 odstotkov anketiranih zaužije dnevno dva obroka ali manj. Med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa sadje ali zelenjavo vse dni v tednu 85 odstotkov anketiranih, le pol odstotka pa manj kot enkrat tedensko.

DNEVI MDG SOŽITJA

Na razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče ZDUS, se je v treh dneh zvrstilo 36 društev upokojencev, med njimi je bilo tudi nekaj zamejskih društev, in 9 rokodelskih centrov. Predstavili so se z različnimi ročnimi deli od kvačkanih in pletenih izdelkov do prtov in prtičkov v najrazličnejših tehnikah, klekljanih čipk, rezbarskih in pletarskih izdelkov, izdelkov iz ličja, gline in dasmase, rož iz različnih materialov ... Vsak dan so pripravili več rokodelskih delavnic in za obiskovalce pekli dobrote (pogačo, fritule, polenško gibanico, loške kuhlne, fit kruh …). Tri društva (Jesenice, Loški potok in Lovrenc na Pohorju) so s sabo pripeljala še osnovnošolce, da so prikazali medgeneracijsko sodelovanje. Izbrali smo le nekaj mojstrovin naših upokojencev.

 Zadnje čase se pojavlja vse več peticij, ki se zavzemajo za boljši položaj najstarejše generacije, pa za dostojanstveno staranje in tudi dostojanstveno slovo od življenja. Tudi Amnesty International Slovenije, največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, jo je pripravila.

V peticiji z naslovom Naj bo starost lepa pozivajo predsednika vlade k čimprejšnjemu ukrepanju za to, da bo država poskrbela za potrebe in človekove pravice starejših z zagotovitvijo delujočih in ustrezno financiranih javnih sistemov. Oblast pozivajo, naj vsem starejšim zagotovi dostop do oskrbe in drugih storitev, ki jih potrebujejo, da lahko živijo dostojno in samostojno življenje, ter da se lahko sami odločajo med različnimi možnostmi, ki so jim na voljo.

 Društvo UP-ornik iz Maribora in Ustanova za pomoč ogroženim Državljani Sveta sta zasnovala projekt Polepšajmo jesen, ki bo socialno ogroženim starim ljudem, ki nimajo dovolj denarja, omogočil dostop do kulture, zabave in družabnosti.

Pri izvedbi jim pomagajo številni prostovoljci ter Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva. Namen je vsaj tisočim upokojenkam in upokojencem, od tega polovico v Ljubljani in polovico v Mariboru, ponuditi »hrano za dušo«. Med drugim jim bodo omogočili ogled filmskih, gledaliških, opernih in baletnih  predstav, udeležbo na koncertih, razstavah, v muzejih, na likovnih, jezikovnih, fotografskih tečajih, obisk stand-up komedije, frizerja, manikerja, maserja, bazena in podobno. Upravičenci ne bodo dobili denarja, ampak posebne vavčerje, ki jih bodo izkoristili po želji. Na ta način jim bodo povedali, da v  Sloveniji živijo dobri ljudje, ki mislijo nanje.

 Svetovni dan brez tobaka, ki ga obeležujemo 31. maja, poteka pod geslom Brez tobaka za zdravje pljuč. Tobačni dim ima hude posledice na zdravje pljuč kadilca in tistim, ki so dimu posredno izpostavljeni. V Sloveniji kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev, na srečo pa se je pa razširjenost kajenja zmanjšala med mladostniki in mladimi odraslimi.

Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, sporočajo iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.  Že kmalu po tem začne telo popravljati škodo, povzročeno s kajenjem. Zdravje pljuč se začne izboljševati kmalu, po dveh tednih do treh mesecih se začne izboljševati pljučna zmogljivost, po enem do devetih mesecih se zmanjša dražeči kašelj in ublažijo težave z dihanjem, po desetih letih pa je tveganje za smrt zaradi pljučnega raka pol manjše kot pri kadilcu.

Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki je edina te vrste pri nas in nudi brezplačno in celostno oskrbo neozdravljivo bolnim ob koncu življenja, je pripravila dan odprtih vrat. Kot so povedali, število uporabnikov narašča, zato je hiša že premajhna. Izpostavili so še, da je pri nas za prva leta življenja zelo dobro poskrbljeno, za zadnja pa ne.

Hiša ponuja fizično, psihično in duhovno podporo, ki se prepletajo. Med drugim oskrbovance - na njihovo željo -  obiskujejo predstavniki štirih religij.  Temelj v  hospic oskrbi pa je prostovoljstvo. Trenutno v hiši deluje okoli 20 prostovoljcev, ki se družijo z uporabniki, jim berejo, pomagajo pri gospodinjskih delih in pri organizaciji dogodkov ter opravljajo tehnično-administrativna dela. Veseli so tudi novih prostovoljcev, ki morajo naprej  opraviti dvomesečno izobraževanje.

Na osrednjem ljubljanskem pokopališču Žale  v času Dnevov dediščine evropskih pokopališč, ki potekajo v okviru mednarodnega Združenja pomembnih evropskih pokopališč (ASCE) pripravljajo brezplačna vodenja. Do vključno 2. junija se lahko ob 10. in 17. uri pridružite vodniku pred upravno stavbo (pred vhodnim slavolokom oziroma Plečnikovimi propilejami). Skupaj si boste ogledali znamenite Plečnikove Žale, grobove znanih Slovencev, dela znanih arhitektov in kiparjev ter druge pomembnejše dele pokopališča, ki je dejansko muzej na prostem.