Ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, največja sindikalna centrala, nekaj let po osamosvojitvi poleg drugih ustanovila tudi poseben sindikat upokojencev, se je začudeno dvignila marsikatera obrv. Zdaj, skoraj trideset let pozneje, se je to izkazalo za zelo daljnovidno. Pravočasno so se zavedeli, da se bo treba bojevati proti zmanjševanju pravic starejših. Danes je mogoče reči, da je pretežni del upokojencev – slaba tretjina prebivalstva – v marsičem odrinjena, celo diskriminirana populacija.

 Super Hilda na fotografijah

Še do 21. maja je v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani na ogled razstava mlade fotografinje Urše Premik, ki se sicer ukvarja z modno fotografijo, njena tokratna »manekenka« pa je kar njena babica Hilda, 84-letna upokojena učiteljica iz Griž pri Žalcu.

Projekt nastaja že od leta 2013, ko je Urša svojo babico začela fotografirati ob različnih priložnostih, v zadnjih letih pa se tega loteva načrtno in ob podpori širše ekipe. Tako lahko opazujemo babico, ki se s pomočjo stilistov preobrazi v pravo modno ikono, zato ni čudno, da razstava nosi naslov Super Hilda (na fotografiji na sredini je tudi Jasna Jernejšek).

Dunaj slovi kot mesto, ki ponuja meščanom dobre pogoje za življenje. Skoraj dve tretjini stanovanj sta najemniški, ki jih mesto oddaja po ceni, primerni za najemnike. Javni prevoz je ugoden in cenovno dostopen. Njihova socialna politika zajema vse skupine prebivalstva. Posebno skrb namenjajo starejšim meščanom.

Da imajo vsi ljudje – ne glede na dohodek – kar najboljšo oskrbo in podporo, skrbi Socialni sklad Dunaj (Fonds Soziales Wien, FSW). »Sklad ima lastna sredstva, zbrana za dolgotrajno oskrbo in nego na državnem nivoju, iz državnega in mestnega proračuna in prispevkov uporabnikov. Avstrija namenja 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda za dolgotrajno oskrbo ranljivim skupinam ljudi, ki so potrebni pomoči,« nam pove Roland Haller. Stroške za posameznika določijo glede na višino njegovega dohodka, že uveljavljene socialne pomoči (najpogosteje je to najemnina za stanovanje), dodatka za nego in obsega pomoči, ki jo potrebuje. V povprečju posameznik prevzame dvajset odstotkov stroškov, sklad FSW pa krije osemdeset odstotkov stroškov pomoči.

STARANJE V EVROPI

Ko govorimo o položaju starejših, nas ne zanimajo le medicinski oziroma zdravstveni kazalniki, temveč tudi njihov gmotni in socialni položaj. Zadnji pa je močno povezan s pojmom izključenosti.

Socialna izključenost se navezuje na oddaljevanje od socialnega okolja, katere rezultat je izolacija posameznikov in skupin iz glavnih priložnosti, ki jih ponuja družba. Gre za relativen pojem, saj se položaj posameznikov gleda v določenem času, relativno na druge posameznike v družbi in pričakovanja glede priložnosti, ki jih ta družba ponuja. V okviru evropske mreže za indikatorje družbene kakovosti so kot področja socialne izključenosti opredelili državljanske pravice, trg delovne sile, zdravstvene, kulturne, finančne, socialnovarstvene, izobraževalne in stanovanjske storitve in socialna omrežja.

Medtem ko se v elektronsko razvitem svetu intenzivno pripravljajo na širok obseg umetne inteligence, ki prevzema delo in odločitve na mnogih do zdaj nepredstavljivih področjih, se pri nas ubadamo z vključevanjem starejše generacije v e-storitve. Mladim je jasno, da položnic ne plačujejo na pošti ali banki, ampak vse opravijo s telefonom, a pri nas je težko prepričati upokojenko o prednostih naročanja prehrambnih izdelkov in čistilnih sredstev na dom prek internetnih strani, ki jih imajo vse večje trgovine. Toda vedno so izjeme in vedno se najde nekdo, ki odpre pot in je prvi, ki orje ledino.

 Slovenska karitas že enajsto leto vabi k podpori in sodelovanju v akciji Pokloni zvezek, ki bo potekala po osnovnih šolah in vrtcih. Zbrati želijo čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke.

Otroke, starše, stare starše in druge sorodnike pozivajo, naj poklonijo nov velik črtan zvezek. Dobili bodo tudi posebno razglednico, na katero bodo otroci napisali misel ali pozdrav za tistega, ki bo prejel zvezek. 

Zbrane potrebščine bodo škofijske Karitas čez poletje razdelile socialno ogroženim otrokom. V lanskem letu je po vsej Sloveniji šolske potrebščine dobilo 11.123 osnovnošolcev, kar je skoraj za 370 razredov otrok. Samo zvezkov so razdelili več kot 29.000.

Leta 2009 je bil na mednarodni konferenci »Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti«, ki je potekala na Brdu pri Kranju med 28. in 29. aprilom, podan predlog, da 29. april postane Mednarodni dan medgeneracijske solidarnosti. Tako v letošnjem letu Mednarodni dan medgeneracijske solidarnosti obeležujemo že 10 let. 

Ob tej priložnosti so v Zvezi društev upokojencev Slovenije zapisali: "Zavedajoč se demografskega stanja v Sloveniji, vedno številčnejše starejše populacije, problematike izobraževanja in trga dela pri mladih, smo se v Zvezi društev upokojencev skupaj z Dijaško organizacijo Slovenije, Mladinskim svetom Slovenije in Študentsko organizacijo Slovenije odločili, da ustanovimo Medgeneracijsko koalicijo Slovenije – MeKoS.