Zeleni nadzorniki za čistejše okolje

Društvo zelenih nadzornikov Ljubljana je novembra 2014 ustanovilo šest zanesenjakov, danes pa v njem deluje 257 članov, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Društvo povezuje tiste, ki bi radi negovali in varovali kulturo bivanja v mestu ter širili odgovoren odnos slehernika za kakovost javnega prostora, ki je naša skupna dobrina. Veseli so novih članov in pobud, ki bodo prispevale k čistejšemu okolju. 

V okviru spomladanske akcije Za lepšo Ljubljano, ki jo je vodil Turizem Ljubljana, so člani izvedli dve akciji: v sodelovanju s službo Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije so čistili parkovni gozd na Rožniku; v Parku Tivoli in Novih Fužinah pa so ozaveščali lastnike psov. Delili  so letake o pravilnem ravnanju s psi v parkih in biorazgradljive vrečke za pobiranje pasjih iztrebkov, pobrali smeti na bližnjih parkiriščih ter odstranili posušeno drevo. Pasji iztrebki, ki predstavljajo problem predvsem v soseskah večstanovanjskih stavb, na zelenicah in v parkih pa tudi na pločnikih in drugih peščevih površinah. Več o društvu preberite na naslovu: http://drustvo-zelenihnadzornikov.si.

 Kot napovedujejo vremenski strokovnjaki, nas čaka v prihodnjih mesecih več vročinskih valov. Vročina močno obremeni telo in zlasti pri starejših lahko poslabša zdravstveno stanje. V Centru za geriatrično medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so pripravili priporočila za ravnanje ob povečani toplotni obremenitvi. Velja se jih držati, da ne pride do zapletov z zdravjem.

Splošna priporočila, ki pravzaprav veljajo za vse, so naslednja:

- Zadržujte se v osenčenih in ohlajenih prostorih (ne pozabite na ohlajene javne površine: knjižnice, nakupovalni centri ...). V kolikor nimate klimatske naprave, zračite bivališče v nočnem času, čez dan imejte okna zaprta.

Zdravilne rastline zaradi svojih sestavin pomagajo pri premagovanju različnih težav, njihove blagodejne učinke so poznali že v prazgodovini. Da zelišča ugodno vplivajo na telo in duha, boste lahko izvedeli, videli in preizkusili v soboto, 8. junija, od 9.30 do 18. ure  na Vačah (GEOSS, Slivna 18).

Organizatorji,  Zadruga za razvoj podeželja Jarina s partnerji, Društvo za razvoj Slivne in LAS Srce Slovenije, so dogodek poimenovali Dišeča doživetja za zdrava spoznanja. Lani je bil prvi  festival zelišč na Bogenšperku, letos so ga preselili  v geometrično središče Slovenije.

Zakaj je dobro biti član kakega društva …

Tomaž Valantič, upokojeni informatik, Ljubljana: »Včasih sem bil član Statističnega društva Slovenije, kot upokojenec pa na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje obiskujem tri krožke, in sicer narava – znana neznanka, stavbna dediščina ter geografija. Rad se družim z vrstniki in na ekskurzijah pridobivam nova znanja, spoznavam nove kraje. Veliko mi pomenijo družabnost, druženje in klepet ob kavi. Zdi se mi pomembno, da smo v svojih letih dejavni in skrbimo za zdravje na vseh ravneh.«

STARANJE V EVROPI

Prehranske potrebe in značilnosti prehrane starejših odraslih se razlikujejo od drugih starostnih skupin zaradi zdravstvenih in drugih težav, povezanih s prehrano, fizioloških in drugih sprememb ter bolezni, ki se pogosteje izražajo in pojavljajo pri starejših.

Po raziskavi Mateja Gregoriča in sodelavk iz leta 2015 s podatki SHARE med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa dnevno štiri obroke ali več 22 odstotkov anketiranih, tri obroke nekaj več kot polovica, medtem ko 27 odstotkov anketiranih zaužije dnevno dva obroka ali manj. Med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa sadje ali zelenjavo vse dni v tednu 85 odstotkov anketiranih, le pol odstotka pa manj kot enkrat tedensko.

DNEVI MDG SOŽITJA

Na razstavnem prostoru, imenovanem Ustvarjalno stičišče ZDUS, se je v treh dneh zvrstilo 36 društev upokojencev, med njimi je bilo tudi nekaj zamejskih društev, in 9 rokodelskih centrov. Predstavili so se z različnimi ročnimi deli od kvačkanih in pletenih izdelkov do prtov in prtičkov v najrazličnejših tehnikah, klekljanih čipk, rezbarskih in pletarskih izdelkov, izdelkov iz ličja, gline in dasmase, rož iz različnih materialov ... Vsak dan so pripravili več rokodelskih delavnic in za obiskovalce pekli dobrote (pogačo, fritule, polenško gibanico, loške kuhlne, fit kruh …). Tri društva (Jesenice, Loški potok in Lovrenc na Pohorju) so s sabo pripeljala še osnovnošolce, da so prikazali medgeneracijsko sodelovanje. Izbrali smo le nekaj mojstrovin naših upokojencev.

 Zadnje čase se pojavlja vse več peticij, ki se zavzemajo za boljši položaj najstarejše generacije, pa za dostojanstveno staranje in tudi dostojanstveno slovo od življenja. Tudi Amnesty International Slovenije, največja nevladna organizacija za človekove pravice v Sloveniji, jo je pripravila.

V peticiji z naslovom Naj bo starost lepa pozivajo predsednika vlade k čimprejšnjemu ukrepanju za to, da bo država poskrbela za potrebe in človekove pravice starejših z zagotovitvijo delujočih in ustrezno financiranih javnih sistemov. Oblast pozivajo, naj vsem starejšim zagotovi dostop do oskrbe in drugih storitev, ki jih potrebujejo, da lahko živijo dostojno in samostojno življenje, ter da se lahko sami odločajo med različnimi možnostmi, ki so jim na voljo.

 Društvo UP-ornik iz Maribora in Ustanova za pomoč ogroženim Državljani Sveta sta zasnovala projekt Polepšajmo jesen, ki bo socialno ogroženim starim ljudem, ki nimajo dovolj denarja, omogočil dostop do kulture, zabave in družabnosti.

Pri izvedbi jim pomagajo številni prostovoljci ter Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva. Namen je vsaj tisočim upokojenkam in upokojencem, od tega polovico v Ljubljani in polovico v Mariboru, ponuditi »hrano za dušo«. Med drugim jim bodo omogočili ogled filmskih, gledaliških, opernih in baletnih  predstav, udeležbo na koncertih, razstavah, v muzejih, na likovnih, jezikovnih, fotografskih tečajih, obisk stand-up komedije, frizerja, manikerja, maserja, bazena in podobno. Upravičenci ne bodo dobili denarja, ampak posebne vavčerje, ki jih bodo izkoristili po želji. Na ta način jim bodo povedali, da v  Sloveniji živijo dobri ljudje, ki mislijo nanje.