Festival, ki slavi učenje in ustvarjanje starejših
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje pripravlja 5. mednarodni festival znanja in kulture. Na njem bodo udeleženci spoznali, kaj lepega in vrednega ustvarjajo člani študijskih skupin. Festival, ki ga organizirata univerzi iz Domžal in Ljubljane, se bo odvijal v četrtek, 25. aprila, z začetkom ob 9. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah.
Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale se bo predstavila s poezijo članic literarnega krožka, likovno razstavo, dokumentarnim filmom ter nastopom glasbeno-folklorne skupine Češminke. Člani univerze za tretje življenjsko obdobje Log - Dragomer bodo pokazali, kako raziskujejo in zapisujejo življenjske zgodbe ljudi in jih objavljajo v reviji Pogovori. O tem, kaj dobrega in vrednega za ljudi nastaja iz povezovanja s svojo lokalno skupnostjo, bodo na festivalu spregovorili člani grosupeljske univerze za tretje življenjsko obdobje. Univerza za tretje življenjsko obdobje Ljubljana pa bo prikazala filmsko ustvarjanje starejših. Člani projektne filmske skupine se učijo izdelovanja filmov, pisanja scenarijev, snemanja, igranja in drugih veščin, ki so potrebne, da nastane film. Kot nasledek tega učenja so v evropskih projektih nastali trije kratki filmi o dejavnem staranju in dva dokumentarna filma o uspešni integraciji beguncev v slovensko družbo.
-
Dan za spremembe
V soboto, 6. aprila, bo po vsej Sloveniji potekal 10. dan za spremembe, tokrat pod geslom Odpravimo diskriminacijo. Nevladne organizacije, šole, dijaški domovi, domovi starejših občanov, občine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališča in drugi javni zavodi, podjetja in posamezniki bodo z različnimi akcijami spodbujali dobre odnose med različnimi skupinami v družbi. Druženja bodo potekala ob telovadbi, na piknikih, ustvarjalnih delavnicah, ob ogledih filmov, na izmenjevalnicah oblačil ali zelenjavnih sadik, čistilnih ali olepševalnih akcijah ... Slovenska filantropija vabi vse, da za en dan postanejo prostovoljci, spoznavajo nove ljudi in sodelujejo pri odpravi predsodkov ter zatiranju diskriminacije ter nestrpnosti.
Življenja ne izberemo, smrt bi lahko
Recimo ji Magda. Živi v majhnem zaselku na Obali in ima 91 let. Mož ji je umrl pred dvajsetimi leti, sinova sta se odselila v slovensko prestolnico. Ima pet vnukov, a vsi so daleč od njene hišice na vrhu hriba, od koder se vidi morje. Srečna je, da pri svojih letih nima demence, še sama hodi na stranišče, se lahko umije, si še sama kuha in ima zunaj vrt. Če mora v trgovino, banko ali k zdravniku, jo tja odpeljejo prijazni sosedje. Pri večjih opravilih ji priskočijo na pomoč svojci.
-
Ker se nam s podaljševanjem življenjske dobe ne podaljšujejo tudi leta zdravega življenja, lahko pričakujemo, da bomo potrebovali vsaj katero izmed storitev dolgotrajne oskrbe. Zato mora država poskrbeti za sistem, v katerem bodo storitve enako dostopne vsem, ki jih bodo in ko jih bodo potrebovali, je bilo slišati na okrogli mizi o dolgotrajni oskrbi, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija (STA).
Po besedah generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdije Kobal Straus naj bi to dokončno uredil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi ga novembra poslali v javno obravnavo. Po novih izračunih bi za njegovo uresničevanje potrebovali še 150 milijonov evrov, ki bi jih dobili z obveznim dodatnim plačilom vseh delovno aktivnih ljudi in upokojencev, je pojasnila. Da je sprejetje zakona ena izmed prioritet sedanje vlade, je zatrdil Uroš Prikl, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, a je njegove besede pospremilo nejeverno mrmranje občinstva …
Pogoste bolniške med starejšimi zaposlenimi pri nas
STARANJE V EVROPI
Ob ponovnih razmislekih in predlogih za pokojninsko reformo, ki so se v zadnjih tednih pojavili v javnosti, velja spomniti na nekaj skrb vzbujajočih dejstev. Z dr. Borisom Majcnom, direktorjem Inštituta za ekonomska raziskovanja, sva jih predstavila v članku iz leta 2015. Govorijo o bolniškem dopustu starejših v Sloveniji na temelju podatkov četrtega vala raziskave SHARE.
Uporabili smo dve spremenljivki: delež tistih, ki so bili v zadnjih 12 mesecih na bolniškem dopustu, ter število dni bolniškega dopusta. Med drugim sva z dr. Majcnom opazovala tudi povezavo med bolniškim dopustom in različnimi stališči do dela, kot so preobremenjenost na delovnem mestu, malo svobode pri odločanju pa tudi ustreznost plače in napredovanj.
Dober kupec ali spletna prevara?
Če ste vsaj malo aktivni na svetovnem spletu, verjetno slej ko prej naletite na potencialne prevarante. Žal tako kot v realnem svetu tudi tu mrgoli nepridipravov, ki prežijo na manj previdne in naivne.
Pred kratkim sem oddal oglas na eni izmed slovenskih spletnih strani za prodajo rabljenih stvari. Že čez nekaj ur sem dobil povpraševanje za ogledalo z e-poštnega naslova »monikanovak1234@gmail.com«. Pišem na omenjeni naslov in dobim odgovor – v angleščini. Preverim podatke uporabnika s tem imenom: registriran je na ta dan, kontaktna telefonska številka že na prvi pogled ni prava, naslov nekje v tujini – po preverjanju ne obstajata niti ulica niti mesto. Dovolj za prvi sum. Vseeno sem odpisal in o predmetu prodaje napisal še nekaj podatkov.
-
Sogovornike smo vprašali, ali še dobro slišijo televizijske in radijske oddaje in ali lahko preberejo zapise na embalaži izdelkov ali aparatov.
Janez Cepin, upokojeni profesor, Ljubljana: »Podnapisi tudi v slovenskih oddajah in filmih so zelo dobra ideja, s katero se popolnoma strinjam. Že kar dalj časa opažam, da slabše spremljam nekatere oddaje zaradi slabe izgovarjave nastopajočih, pa tudi ob nekaterih filmih naletim na ta problem. V zadnjem času se jezim nad slabim zvokom ob nedeljah zvečer, ko gledam na prvem programu televizije sicer zanimivo slovensko kriminalno serijo.«
Največ se jih stara z zakoncem
STARANJE V SLOVENIJI
Ko pogovor med starejšimi nanese na to, koliko smo zadovoljni, ga navadno usmerimo na zdravje, nizko pokojnino ali kako je včasih luštno b'lo, zdaj pa ni več tako. Raziskovalni podatki o kakovostnem staranju pa kažejo, da je najodločilnejša družba: s kom živimo in se družimo, kakšen odnos imamo s svojimi najbližjimi. Ustavimo se ob podatkih o partnerskem sožitju iz raziskave o staranju slovenskih prebivalcev – trije so lepi, dva kažeta, kam usmeriti svoje osebno staranje in staranje vseh 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let.
Smo pri sobivanju starejših korak ali dva naprej?
Sobivanje in druge skupnostne oblike bivanja starejših so v tujini precej uveljavljena oblika, za katero se starejši odločajo zaradi različnih vzrokov: ker živijo v neprilagojenem stanovanju ali hiši, nočejo biti v breme svojcem, pogosto pa preprosto zato, ker se želijo varno in samostojno starati v družbi in ob podpori vrstnikov. Na ta način si želijo izboljšati kakovost bivanja, ostanejo aktivni, si dajejo medsebojno oporo, ne nazadnje pa tudi znižajo življenjske stroške.
Glede na slovensko posebnost, da skoraj 90 odstotkov starejših živi v lastni nepremičnini, se na neki način razume, da so starejši preskrbljeni in se niti državi niti lokalni skupnosti ni treba ukvarjati s problemom njihovega bivanja. A dejanske razmere so drugačne: mnogi starejši živijo v lastnih, a neprilagojenih nepremičninah, na katere so močno navezani, čeprav so jim po svoje v breme.
-
Za slovenske zmage
V času, ko vzklije pomladansko cvetje, nastopi tudi čas čiščenja po hiši in dvorišču. K temu nas ne zavezuje noben predpis, to je preprosto treba storiti. Tudi vrt, sadovnjak in njive je treba pripraviti, da bomo imeli jeseni pridelek. Ob teh opravilih pa se vselej pokaže tudi, kako nemaren odnos imamo do okolja. Vsakovrstna nesnaga se nabere tudi na divjih odlagališčih, pri čemer je še posebej skrb vzbujajoče, če te smeti ogrožajo podtalnico. Res je, da so okoljevarstveniki v zadnjih letih veliko storili, da smo bolj ozaveščeni o škodljivih...
