Sedma sezona vedno bolj priljubljene kulinarične prireditve Odprta kuhna se bo začela 22. marca  ob 10. uri na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Na približno petdesetih stojnicah bodo vsak sončni petek kuharski mojstri pripravljali jedi iz najrazličnejših kuhinj sveta in jih, skupaj z različnimi pijačami ponujali na več kot 50 stojnicah. Na voljo bodo jedi za ljubitelje mesa, rib, zelenjave in sladic.

Občasno  (ob sobotah) bo Odprta kuhinja gostovala še v drugih krajih: v Celju (30. marca), na Ptuju (20. aprila), v Novi Gorici (24. aprila) in  v Kopru (15. junija). Prvič  bo zadišalo po različnih jedeh Odprte kuhinje še v Novem mestu - 13. aprila.

 Svetovni dan ledvic, ki je danes, je namenjen ozaveščanju o vse večjih obremenitvah, ki jih povzroča kronična ledvična bolezen. Pri tem gre tako za socialne stiske bolnikov kot tudi naraščanje stroškov za zdravljenje te bolezni. Po Sloveniji  bodo brezplačno merili krvni tlak in testirali beljakovine v seču, ki so zgodnji znak ledvične bolezni.

Mnogo vzrokov za bolezni ledvic je mogoče preprečiti. Najbolj učinkovit način zmanjševanja negativnih posledic je preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni. V ta namen je slovenska zdravstvena stroka pripravila predlog novega modela zdravstvene obravnave ljudi s kronično ledvično boleznijo.  Večji poudarek je na  preventivi, ki vključuje spodbujanje zdravega načina življenja (dostop do čiste vode, telesne vadbe, zdrave prehrane, zmanjšanje vnosa soli in opustitev kajenja), in zgodnjemu odkrivanju bolezni, v katerega se z upoštevanjem dejavnikov tveganja in napotitvijo pacientov iz rizičnih skupin v presejalne preiskave vključijo družinski zdravniki.

Ob tednu možganov, ki poteka od 11. do 15. marca je zaživelo spletišče zdravaglava.si. Na njem vsi, ki jih zanimajo informacije o možganih in skrbi za njihovo zdravje najdejo veliko zanimivih podatkov, predvsem pa koristnih in uporabnih priporočil za skrb za zdravje možganov - tega  najzapletenejšega in morda najbolj skrivnostnega dela človeškega telesa.

Spletišče je nastalo pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, ki si prizadeva v širši javnosti zbuditi navdušenje nad lastnimi možgani in za možganoslovje, da bi se tako zavedali pomembnosti možganov, njihovega zdravja in motnjah delovanja.

Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu so predstavili aktivnosti ob že šestem dnevu žil in projekt ZdraveArterije.si z namenom osveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

»Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap,« je povedal prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik oddelka ljubljanskega UKC za žilne bolezni. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se kažejo dobri rezultati z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.

 Kaj je bolečina? Zakaj me boli? Kako jo ustavim? Proučevanju fenomena bolečine, ki ni vezana samo na fizični dražljaj, ampak je njen izvor lahko psihološki, sociološki ali preplet vseh, bo namenjen letošnji Teden možganov. Poimenovali so ga Na pragu bolečine. Bolečina je namreč pojav, ki se dotakne vseh plati človekovega obstoja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj ter trenutnih razmer. Bolečina  ni vselej le slaba, saj lahko predstavlja povod za rast in spremembe v življenju.

Januarja je v domovih za starejše zavladalo nelagodje. Cene oskrbnin so se povečale za 10 do 30 evrov na mesec, odvisno od kategorije, v katero je stanovalec doma razvrščen. Vlada je namreč povišala plače zdravstvenemu osebju, vendar domovom denarja za to ni zagotovila v zdravstveni blagajni. To ne bo edina podražitev v tem letu. Napovedani sta še dve, prva zaradi uskladitve s cenami življenjskih stroškov, druga znova zaradi uskladitve plač.

 Marsikateri starostnik se je zaradi podražitve znašel v stiski, čeprav se jim zdi samoumevno, da se plače pogosto preobremenjenemu osebju povečajo. »Starega človeka podražitev prizadene, še posebej, če del oskrbnine plačujejo njegovi najbližji, takih pa je veliko. Ne tarnajo, vidi pa se, da jih to skrbi,« pravi Zvonka Hočevar, direktorica Doma za starejše Kranj.

Dr. Aksinja Kermauner je septembra 2018 postala predsednica Društva slovenskih pisateljev. Je komaj druga ženska na tem položaju. O pomenu in vlogi literature razmišlja na svojski način. Za otroke in mladino je napisala več kot 15 knjig pa tudi nekaj romanov za odrasle bralce. Je avtorica prvih tipank in izvirnih leposlovnih besedil za lahko branje. V svoja dela vnaša elemente humorja, predvsem pa optimizem, ki pri nas pogosto nima domovinske pravice, nenehno spominja na pomembnost branja, razumevanje med ljudmi, preseganje medgeneracijskih konfliktov, skrb za okolje in ne nazadnje tudi na prijateljstvo. 

STARANJE V EVROPI

Ena izmed dejavnosti, ki starim staršem po navadi precej polepša dneve v starosti, je čuvanje vnukov. Ob tem lahko pozabijo na vse tegobe, nizke pokojnine, čudaško politiko, bolezni in zdravstvene omejitve, osamljenost, občutke obupa nad iztekajočim se življenjem in še kaj. Vendar pa ima lahko čuvanje vnukov tudi negativne posledice. Katere?

S tem vprašanjem sta se v nedavnem članku z uporabo podatkov SHARE ukvarjala italijanska raziskovalca Giorgio Brunello in Lorenzo Rocco. Običajne ugotovitve, tudi iz literature, pravijo, da je čuvanje vnukov povezano z večjo blaginjo in boljšim počutjem starih staršev. Tako ena zadnjih pravi, da to še posebej velja za babice (bolj kot za dedke), kar povezujejo tudi s pričakovanji do starejših v večini evropskih držav (čeprav tu nekatere, na primer skandinavske, izstopajo po večjem poudarku na formalnem, plačanem zagotavljanju čuvanja vnukov). Zanimivo, da te študije najdejo posebej veliko zadovoljstvo pri starih starših s tremi ali več vnuki – več vnukov imate, močnejše bo vaše zadovoljstvo pri ukvarjanju z njimi.

Januarja smo lahko v dnevnem časopisju prebrali vest, da je avto ob mraku do smrti povozil starejšo žensko, ki je prečkala Dunajsko cesto, tam, kjer ni prehoda za pešce. Takoj sem pomislila, da je to morda »naša« Gospa, kot smo ji rekli, čeprav je seveda imela tudi ime in priimek. Sama je stanovala v baje lastniškem enosobnem stanovanju v enem izmed blokov za Bežigradom v Ljubljani.

Nihče iz bloka, kjer je stanovala, pa ne ve, ali je že pokopana in kdo je ali bo plačal pogreb ter kdo so, če so, njeni sorodniki, kdo zdaj plačuje izdatke za njeno stanovanje, predvsem pa, kaj se bo zgodilo s hrano, ki jo je ves čas nosila v stanovanje, ko se bo malce otoplilo … Ključa od njenega stanovanja namreč nima nihče v bloku. Ima ga le prometna policija, če je po prometni nesreči pobrala njen nahrbtnik s ceste.