Zakaj so divja odlagališča še vedno problem
V Sloveniji imamo po trenutnih podatkih okoli 10.000 divjih odlagališč. Leta 2010 so v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! vsa popisali v Registru divjih odlagališč. V osmih letih je bila očiščena tretjina vseh odlagališč, a v naravi še vedno ostaja več kot 230.000 kubičnih metrov odpadkov (ali za 92 olimpijskih bazenov). V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov.Večino predstavljajo gradbeni odpadki.
Divja odlagališča so ena izmed oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki, so poudarili razpravljavci na strokovnem posvetu “Ali so divja odlagališča še vedno problem?”, ki so ga Ekologi brez meja pripravili v sklopu priprav na akcijo Očistimo Slovenijo 2018. Predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Posledice divjega odlaganja se ne odražajo samo na kopnem, ampak tudi v vodah. Divja odlagališča kvarijo izgled krajine in s tem zmanjšujejo kvaliteto bivanja ter imajo neposredne negativne ekonomske učinke – zmanjšujejo privlačnost turističnih območij, zmanjšujejo vrednost nepremičnin in zahtevajo visoka sredstva za sanacijo.
Zobozdravniki opozarjajo na podaljševanje čakalnih dob
V odboru za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije opozarjajo, da zobozdravniki ne morejo zagotavljati takšne dostopnosti do zobozdravstvenih storitev, kot jo zavarovancem obljubljata Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvo za zdravje. Za čakalne vrste po njihovih navedbah niso krivi zobozdravniki, ampak sistem.
Z novimi storitvami, ki se uvajajo v obstoječi sistem, se dostopnost pravzaprav še zmanjšuje. Kot tak primer so izpostavili bele zalivke, ki jih morajo namesto amalgamskih od 1. julija v skladu z evropsko uredbo zagotavljati otrokom do 15. leta, nosečnicam in doječim materam. Za te skupine ljudi bo bele zalivke po novem krila zdravstvena blagajna, medtem ko jih je bilo treba doslej plačevati.
-
Letošnje poletje zaznamujejo intenzivne nevihte z močnimi padavinami, zato moramo spremljati vreme in se v gore podati zgodaj, opozarjajo na Planinski Zvezi Slovenije. Na določenih predelih še vedno lahko naletimo na zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko prečimo samo s primerno opremo - cepinom, derezami in primerno obutvijo. Zato svetujejo uporabo čelade, ki ščiti glavo v primeru padca na mokrih koreninah ali skali in pred manjšim padajočim kamenjem.
Kaj dati v nahrbtnik?
V nahrbtnik vsakega obiskovalca gora, ne glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Pozanimati se je treba tudi o poti in njenem stanju.
Televizijska reportaža z našega srečanja
Srečanje bralcev in prijateljev revije Vzajemnost konec maja na Lošinju je udeležencem zagotovo ostalo v lepem spominu. Sončno vreme, prijetno toplo morje, lepo urejen hotel s prijaznim osebjem in odlično hrano, povrhu pa še simpatični vodnice, vodniki ter animatorke in animatorji Kompasa ter zanimiv program - vse je vzajemno pripomoglo k dobremu razpoloženju. Kako smo se imeli in kaj vse smo počeli, poglejte v reportaži novomeške televizije Vaš kanal.
Reportaža bo na sporedu: 10. in 17. julija ob 20. uri, 18. julija ob 22. uri ter 22. julija ob 21.30.
-
Na pobudo fundacije The Plastic Free July (#plasticfreejuly) je julij mednarodni mesec brez plastike. To je izziv vsem prebivalcem, da se ves mesec izogibamo izdelkom, ki so izključno iz plastike, jo vsebujejo ali so vanjo oviti, ter jih nadomeščamo s trajnostnimi izdelki.
Tudi Evropska komisija si prizadeva za zmanjševanje uporabe plastičnih izdelkov. Vsako leto namreč v evropskih državah nastane okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov, manj kot 30 odstotkov pa se jih ponovno uporabi. Še posebej je pereč problem mikroplastike, ki se pogosto znajde v zraku, vodi in hrani, učinki na zdravje pa še niso znani.
-
Duša Hlade Zore že deveto leto pomaga ljudem, ki so nezadovoljni z obravnavo v zdravstveni ustanovi (javni ustanovi ali pri zasebnikih) ali odnosom zdravstvenega osebja. Je ena izmed trinajstih zastopnikov pacientovih pravic, ki delujejo po Sloveniji, in prav vsi imajo dovolj dela. Tudi spisek pritožb je skoraj povsod enak. Najpogosteje so kršene: pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, pravica do spoštovanja pacientovega časa ter pravica do obveščenosti in sodelovanja. Najbolj pa, kot pravi sogovornica, sicer upokojena zdravnica, ljudi bolijo neprimeren odnos osebja, osornost, nevljudnost in vtis, da nikomur ni mar zanje.
-
Procesov staranja ne moremo ustaviti, lahko pa jih upočasnimo, prizadevanja za kakovostno staranje pa ne morejo biti le stvar posameznika, ampak morajo biti del celostne strategije družbe. Obravnava staranja mora spodbuditi razvoj inovativnih odzivov na demografske spremembe, ne pa izpostavljati staranja kot proces pešanja življenjskih funkcij, so menili sodelujoči na posvetu Od staranja k dolgoživi družbi, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Strategija dolgožive družbe, ki jo je predstavil mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), poudarja pomen aktivnosti in ustvarjalnosti v vsem življenjskem obdobju. V Sloveniji bodo v naslednjih desetletjih demografske spremembe največje, saj se staramo hitreje kot drugje v Evropi. Delež mladega prebivalstva se bo zmanjšal, delež starejših od 65 pa se bo povečal na tretjino celotnega prebivalstva. Slovenija je bila že v preteklih desetletjih odvisna od tuje delovne sile, da se bo ta pritok nadaljeval, pa bomo morali pripraviti aktivno strategijo privabljanja tujih delavcev.
-
Višji nekateri socialni prejemki
1. junija se je zvišala denarna socialna pomoč in za samsko osebo zdaj znaša 385,05 evra, od januarja leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Zvišal se je tudi cenzus za varstveni dodatek, za samsko osebo odslej znaša največ 566,02 evra (do zdaj 484,97 evra).
Vendar dvig ne bo avtomatičen, zato morajo tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo, in sicer najpozneje do konca julija. Denarno socialno pomoč in varstveni dodatek bodo namreč odmerjali na novo, pri čemer bodo kot do zdaj upoštevali: višino dohodkov (iz zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve vloge), število družinskih članov, premoženje, prihranke, zagotovljeno oskrbo (ali ima zagotovljeno bivanje/prehrano) ipd.
Doma pridelano je najbolj zdravo
Lokalno pridelana hrana, ki je kakovostna, sveža in varna za potrošnika, je pot do našega zdravja in trajnostne prihodnosti, je temeljna misel okrogle mize »Zdravje in hrana na razpotju – kakšna bo naša prihodnost?«. Pripravil jo je evropski poslanec dr. Igor Šoltes, ki si prizadeva za to, da bi v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše pripravljali kakovostno hrano iz sestavin domačih pridelovalcev.
Lokalno pridelana hrana je sveža, saj kratka pot od proizvajalca do potrošnika ne zahteva uporabe konzervansov ali aditivov. Pridelava je pod nadzorom, zato ni obdelana s kemikalijami, ne vsebuje fitofarmacevtskih sredstev in hormonskih motilcev. Seveda so tudi pri domačih pridelovalcih izjeme, a kot je poudaril dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, lahko glede na različne kazalnike trdimo, da jemo kakovostnejšo hrano kot marsikje drugje. Vsebnost antibiotikov na enoto prirasta v živinoreji je v Sloveniji zelo nizka v primerjavi z drugimi državami. Slovenski kmet v živinoreji porabi okoli 22 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, v Avstriji jih porabijo nekaj čez 50 miligramov, v Italiji pa celo 300 miligramov.
-
Sogovornike smo spraševali, kako preživljajo poletne počitnice.
Pavel Jakopič, predsednik Gobarskega društva Gorje: »Moj najljubši konjiček je gobarjenje. Če le lahko, se vsak dan vsaj za kakšno uro odpravim v gozd. Vedno z veseljem pričakujem, kaj mi bo podarila mati narava. Zanimajo me nove vrste gob in vse tiste stare, ki se kot prave specialitete znajdejo na krožnikih. Nikakor pa ne gre le za gobarjenje. Zavedati se moramo, da smo v gozdu le gostje, da je to v prvi vrsti prostor za živalski in rastlinski svet. Spoštljivega odnosa do narave moramo učiti tudi mlade.«