Ohranjanje različnosti kultur in jezikov je pomembno za krepitev strpnosti in spoštovanja do drugih, je ob 20-letnici praznovanja mednarodnega  dneva  maternih jezikov opozorila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay. Poudarila je, da vsak jezik šteje in prispeva h gradnji miru in trajnostnega razvoja.

Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca, bi moral biti vsak materni jezik prepoznaven in priznan ter bi moral imeti posebno veljavo v javnosti. Vendar to, kar so za nekatere jezike samoumevne značilnosti, ne velja za vse. Veliko maternih jezikov nima nacionalnega oziroma formalnega statusa kot tudi ne takšne veljave, da bi se jih učilo na nacionalni ravni.

 Socialno šibkejši Dunajčani: ljudje, ki živijo pod pragom revščine, prejemajo socialno pomoč ali minimalno pokojnino ter begunci, imajo že 15 let možnost brezplačnega obiska številnih muzejev, galerij, gledališč in koncertov na Dunaju.

 Pri projektu Lačni umetnosti in kulture (Hunger auf Kunst und Kultur) sodeluje 238 dunajskih kulturnih institucij, ki 46.900 imetnikom izkaznice omogočajo prost vstop na svoje razstave in predstave. Med njimi so tudi najbolj obiskane galerije, muzeji, gledališča in koncertne dvorane, kot so na primer Albertina, Belvedere, Hiša glasbe, Tehniški muzej in Dunajska državna opera. Ker je bil pilotni projekt na Dunaju dobro sprejet, se je razširil še na druge avstrijske zvezne dežele.

 Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na današnji seji potrdil redno uskladitev pokojnin za 2,7 odstotka. Višji zneski bodo veljali od 1. januarja letos naprej, izplačani pa bodo 28. februarja.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bo za isti odstotek uskladil tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro, kjer ni bilo povišanja vse od varčevalnega zakona iz leta 2012 naprej.

Tako imenovana zagotovljena pokojnina, ki pomeni minimalni znesek za vse z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, bo po tokratni uskladitvi znašala nekoliko pod 531 evri. To je približno 14 evrov več od veljavnega zneska, ki je malenkost več kot 516 evrov, je povedal generalni direktor zavoda Marijan Papež.  Za tokratno uskladitev pokojnin in nadomestil bo pokojninska blagajna namenila dodatnih 22,8 milijona evrov, na letni ravni pa 136,9 milijona evrov, medtem ko bo za uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo ter invalidnin šlo 0,5 milijona evrov, oziroma tri milijone evrov na letni ravni.

Na Andragoškem centru Slovenije so posneli 161 videoposnetkov, s katerimi se lahko naučite uporabljati pametni telefon in računalnik ter digitalno ustvarjati in programirati. Kratki filmčki so pripravljeni po konceptu t. i. mikroučenja (angl. microlearning), kar pomeni, da je vsebina razdeljena na posamezne enote. Začenjajo se z uvodno razlago, ki ji sledi praktični prikaz uporabe.

Videoposnetki za uporabo pametnega telefona opisujejo vsebine od nastavitev telefona, klicanja ter pošiljanja kratkih sporočil in e-pošte do uporabe kamere in poslušanja glasbe … Med drugim se boste naučili, kako poteka mobilno plačevanje parkirnine. Z videoposnetki, ki jih je kar 70, se boste naučili oblikovanja besedil, brskanja po spletu, komuniciranja po e-pošti, obdelovanja fotografij, poslušanja glasbe … Tisti, ki jih zanima programiranje z uporabo grafičnega vmesnika za programiranje Scratch, pa bodo usvojili znanje risanja z »želvjo grafiko«, delo s spremenljivkami, koordinatami, vejišči ter druge vsebine.

Danes obeležujemo evropski dan enotne številke 112 za klic v sili. V vseh državah Evropske unije lahko brezplačni klic izvedemo v nacionalnem in v angleškem jeziku, v Sloveniji pa lahko na območju italijanske in madžarske manjšine kličemo tudi v jeziku manjšine.

 Operaterji na telefonski številki 112 posredujejo pomoč zdravnikov, gasilcev, veterinarjev ter gorskih, jamarskih in drugih reševalnih enot. Slovenija je brezplačno številko 112 za klic v sili uvedla leta 1997 kot druga država v Evropi. V okviru Uprave RS za zaščito in reševanje deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki so lani prejeli 499.592 telefonskih klicev na pomoč.

 Že 13. leto zapored bo NIVEA skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije pomagala otrokom iz socialno šibkejših okolij na poti do izobrazbe. V akciji Podarite nam modro srce bo v Nivein učni sklad podarila 20.000 evrov.

Akcija bo trajala od 11. februarja do 11. marca. Glas o tem, kako pomembno si je med seboj pomagati, bodo med otroki v šolah na petih dogodkih širili ambasadorji akcije:Ana Lukner Roljić, podjetnica, inspiracijska predavateljica in ustanoviteljica Anine zvezdice, Alenka Žumbar Klopčič, urednica in ustanoviteljica Srečne hiše za otroke, Mojca Odar, učiteljica in gorska reševalka, reševalec Robert Sabol in prostovoljec Rok Križan, najmlajši prejemnik državnega priznanja na področju prostovoljstva.

Drugo leto zapored se bodo pokojnine uskladile redno in izredno in tako se bo zmanjšal tudi manko zaradi neusklajevanja pokojnin v času krize. Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poudarja, da je pomembno, da se bosta po dolgem času redno uskladila tudi dodatek za pomoč in postrežbo ter invalidnina za telesno okvaro. Pokojninska blagajna je v dobri kondiciji, zato se delež, ki ga mora za pokojnine prispevati država, zmanjšuje. Lani so prispevki zaposlenih predstavljali že 78,7 odstotka dohodkov.

STARANJE V EVROPI

Večina raziskav o povezavah demografskih, ekonomskih in družbenih lastnosti s telesno dejavnostjo se nanaša na dejavnost oziroma nedejavnost različnih starostnih skupin. V največji meri se avtorji ukvarjajo s telesno dejavnostjo mladih, empirično dokazane ugotovitve in spoznanja o telesni dejavnosti starejših pa so redka. Kolegici dr. Renata Slabe-Erker in dr. Tjaša Bartolj sta v prispevku z uporabo podatkov SHARE iz leta 2011 razkrili vpogled v telesno (ne)dejavnost starejših v Sloveniji.

Ali podpirate civilni nadzor v socialnih, zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih javnih zavodih?

Nataša Kelhar, glasbena menedžerka v kulturi, Ljubljana: »Lahko bi se bolj zanimali za dogajanja v svojem ožjem in širšem okolju, zato podpiram civilni nadzor. Vsak državljan bi se moral vprašati, kaj lahko sam naredi za skupno dobro, in ne samo pričakovati učinkov dela uradnih ustanov. Nepravilnosti v javnih zavodih bi morali odkrivati mediji, novinarji pa nanje opozarjati in tako bi bili del civilnega nadzora. Prav tako bi morali pohvaliti primere dobre prakse.«