Županova jama pri Grosupljem vabi obiskovalce, da njeno skrivnostno notranjost  v decembru spoznajo z drugačnega zornega kota – le v soju naglavnih svetilk.

Vsako soboto in nedeljo, v času božično-novoletnih počitnic od 22. decembra do 2. januarja pa vsak dan, se lahko udeležite vodenega ogleda ob 15. uri. Prepričali se boste, da dobi kraško podzemlje ob takem obisku popolnoma nove dimenzije. Vsak snop svetlobe v temi odkrije podzemna čudesa, ki zaživijo v povsem drugačni podobi kot v popolnoma razsvetljeni jami.

Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugje. Ali se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. »V srednjem veku se je natančno vedelo, da ni dobro prazniti nočne posode skozi okno, da se je vsebina razlivala po mestu. A so to vendar počeli. Potem je prišla kuga in so ugotovili, da je treba narediti kanalizacijo. Je pa pred tem pomrlo skoraj pol Evrope,« pravi. »Dojeli so tudi, da zaradi poplav in drugega ni mogoče zidati kjer koli, pa so si izmislili urbar in zemljiško knjigo.«

Raziskave kažejo, da vsak deseti Slovenec (v resnici so večinoma ženske) skrbi za svojca, ki zaradi starostne oslabelosti, kronične bolezni ali invalidnosti potrebuje pomoč že pri osnovnih opravilih. Pri tem se morajo znajti, kakor se vedo in znajo. Zagotovo so neformalni oskrbovalci med tistimi, ki najbolj nestrpno pričakujejo sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. Od prvih poskusov zakonske ureditve tega področja, torej od leta 2002, je nastalo že mnogo različic. Prejšnja vlada je naredila radikalni rez in področje dolgotrajne oskrbe z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prenesla na ministrstvo za zdravje, kjer so lani javnosti predstavili svoj predlog zakona in doživeli kar nekaj kritik.

Neva Macarol iz Ilirske Bistrice je od nekdaj rada slikala, pa nikoli ni imela toliko prostega časa, da bi slikanje postalo njen resni konjiček. Družina in podjetje, ki sta ga ustanovila z možem, sta bila dolga leta na prvem mestu. Zato si je obljubila, da se bo ustvarjanja resneje lotila po petdesetem rojstnem dnevu. Naključje je naneslo, da je ravno takrat izvedela za slikarski tečaj. Seveda se ga je takoj udeležila. Nagrada, ki jo je dobila za prvo sliko, jo je še bolj spodbudila k ustvarjanju. Od takrat se redno izobražuje pri različnih akademskih slikarjih, na delavnicah, likovnih kolonijah in slikarskih srečanjih. In veliko slika, pri čemer preizkuša različne tehnike.

Pravljične vožnje z vlakom

Slovenske železnice so odprle mesec prazničnih voženj z vlaki in pravljičnimi junaki. Otroke iz vrtca Vodmat so pozdravili Božiček, ki bo potoval z muzejskim vlakom, potem pravljične vile, ki bodo najmlajše spremljale na potovanjih z vlaki v Pravljično deželo Celje (letos bo odprla vrata 14. decembra ob 17. uri, dogodki pa se bodo vrstili vse do 31. decembra), in škratka Dežele ljudskih pravljic Bled, ki bosta vsak konec tedna v decembru potovala z vlakom od Nove Gorice do Bleda in obdarovala otroke.

Leto 2019 je pred vrati – kaj bo prineslo Sloveniji?

Anton Rupnik, publicist, sodni tolmač, diplomat, Ljubljana: »Pravijo, da gre gospodarstvu dobro – zakaj si torej tudi v prihodnjem letu ne bi privoščili umirjenih časov? Vendar me plašijo predvsem strahovi od zunaj. 'Ameriški žongler' vsak dan odpove kakšno mednarodno pogodbo, svojim natovskim zaveznikom pa žuga, da morajo izpolnjevati tudi neformalne obljube in kupovati njegove tanke. Trump nas lahko čez noč pahne za desetletja nazaj. Tedaj bo konec tudi našega brezskrbnega življenja. Želim si, da bi ga srečala pamet in bi pustil ves svet živeti v miru.«

  Mednarodni dan prostovoljstva vsako leto 5. decembra opozarja na velik prispevek prostovoljk in prostovoljcev ter njihovega dela k družbeni blaginji. Letos so v ospredju lokalni prostovoljci in mladi.

Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je na forumu o prostovoljstvu poudarila,  da sta prostovoljno delo in solidarnost mladih pomembna, ker predstavljata investicijo v to, kako se bo razvijal človeški rod. Obenem pa je opozorila, da je danes moralni imperativ poskrbeti zase in za svojo družino, besede trpljenje, človečnost in sočutje pa izpadajo iz naših pogovorov. To  sicer ne velja za vse državljane, predstavlja pa ideologijo oziroma vodilo vladajočega sistema in posameznikov, ki so nosilci moči.