Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je v  Galeriji Kresija v Ljubljani odprlo razstavo z naslovom Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osem umetnic in umetnikov je upodobilo deset pripovedi žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo društva. Razstava, ki bo odprta do 7. januarja 2019,  je priložnost, da o nasilju  spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih. Le tako bomo prepogosto neslišnim in nevidnim žrtvam dali glas in obraz. To je tudi opozorilo, da se vse začne z besedami. Tako nasilje kot preprečevanje nasilja.

 Na policah Hoferjevih  prodajaln so se že znašli  Nasmeškotki, praznični dobrodelni piškotki. Sredstva od njihove prodaje  (vsak stane en evro) so tudi  tokrat namenjena otrokom pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji in sicer za za akcijo Čarobna zima, s čimer bodo otrokom v stiski omogočili nepozabna zimska doživetja.

Nasmehe za dober namen lahko delite  tudi preko družbenih omrežij, ob vsaki delitvi nasmejane vsebine z označbo #Nasmeškotek ali #DelimoNasmehe bo podjetje Hofer za otroke v stiski namenilo evro.

 V Goričanah pri Medvodah je že vse pripravljeno na najbolj grozovit dogodek leta. Jutri, 24. novembra, bo namreč že tradicionalna največja kulturno - etnološka prireditev » 7. Noč parkeljnov v Goričanah «.

Skupine iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške bodo v mimohodu, ki se začne ob 18. uri, predstavile svoje maske in opremo svojega kraja in s tem svojo zgodovino in navade. Obeta se tudi velik šov, saj parklje vedno spremljajo strašne maske, ogenj, hrušč in hkrati počenjajo vragolije ter strašijo gledalce. Letos bo še posebej bučno, saj  bo sodelovali  rekordnih 26 skupin ali več kot 500 parkeljnov!

 Teden Karitas, ki bo potekal od ponedeljka, 26. novembra, do nedelje, 2. decembra pod geslom Mladost iz korenin modrosti, nagovarja k povezanosti med mladimi in starejšimi. 

Sodelavci Slovenske karitas pozivajo javnost k sočutju in pomoči ljudem v stiski.  Prostovoljci župnijskih karitas bodo v novembru in decembru pripravili vrsto dobrodelnih prireditev, s katerimi bodo poskušali lajšati stiske in opozoriti na pomen solidarnosti. 

Stiska posameznikov in družin je velika, so sporočilu za javnost izpostavili v Nadškofijski karitas Maribor, ki 30. novembra vabi nove prostovoljce k uvodnemu srečanju. Na njihova vrata je v desetih mesecih letošnjega leta potrkalo nekaj več kot 4000 oseb, ki so prosile za različne oblike pomoči.  V mreži Župnijskih karitas so razdelili 407 ton hrane iz operativnega programa EU za materialno pomoč najbolj ogroženim in drugo podarjeno humanitarno pomoč. Ta je namenjena 17.000 socialno najbolj ogroženim osebam na širšem mariborskem, koroškem in ptujskem območju.

 Krizantema kot simbol in poklon v spomin Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti ter 20.000 knjig zaznamuje  34. slovenski knjižni sejem, ki poteka do nedelje, 25. novembra.

 Poleg bogate ponudbe knjig različnih založnikov lahko obiskovalci prisluhnejo pogovorom z literarnimi gosti. Med njimi bodo svoje življenjske obletnice na Pisateljskem odru obeležili nekateri ugledni slovenski ustvarjalci, kot so Drago Jančar, Ivo Svetina in Marjanca Jemec Božič.  Sejem gosti tudi dve veliki literarni imeni iz tujine: bookerjevega nagrajenca Roddyja Doylea in Goncourtovo nagrajenko Marie NDiaye. Na kulinaričnem odru se - poleg predstavitev kuharskih knjig  - tudi kuha!

 Vsako tretjo sredo v novembru, tokrat 21. novembra,  obeležujemo Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB. Letos poteka  pod geslom: Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB že četrti najpogostejši vzrok smrti. Pri nas naj bi bilo bolnikov med 40.000 in 80.000. Žal pa pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav  je diagnozo dokaj lahko postaviti po preprosti meritvi pljučne funkcije (spirometrija).

KOPB nastane zaradi vdihovanja dima, najpogosteje zaradi kajenja, lahko pa tudi zaradi onesnaženega zraka ali odprtih kurišč. Najbolj značilni simptomi KOPB so težka sapa ob naporu, kašelj in izkašljevanje. Je bolezen, ki se začne potiho in napreduje počasi in vztrajno. Posebnost tega organa je namreč velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo. Spremembo opazimo šele takrat, ko se hitro zadihamo že, ko stopimo nekoliko hitreje ali pri hoji po stopnicah.

Razprodan 24. Gala koncert Radia Ognjišče z naslovom Ko zaslišim znano melodijo je bil poklon dediščini narodnozabavnega glasbenika in harmonikarja Lojzeta Slaka. Med najbolj priljubljenimi skladbami, ki so oživele v priredbah različnih ansamblov, instrumentalistov in solistov, so obiskovalke in obiskovalci prisluhnili interpretaciji besedil največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja v izvedbi radijskega voditelja Marjana Buniča.

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega je najprej zazvenela harfa pod prsti Erike Frantar, ki je med navzoče ponesla Slakovo vižo »Ne prižigaj luči«. Mlad ansambel Nemir je zaigral in zapel skladbi »Mama, prihajam domov« ter »Deželica sonca in grozdja«. Čutna je bila izvedba ponarodele »V dolini tihi« skupine Proper, poskočna pa njihova priredba pesmi »Lahko noč, zlatolaska«.

November ponekod po svetu obeležujejo kot mesec za osredotočanje na vprašanja, pomembna za moške. Na mednarodni dan moških,  to je 19. november, ki ga obeležujejo v več kot 70 državah sveta, pozornost še posebej namenjajo zdravju moških in pomenu dobrih odnosov med spoloma, izpostavljajo pa tudi pomen njihove pozitivne vloge v družbi in družini. V Sloveniji moški povprečno zaslužijo več od žensk, vendar slabše skrbijo za svoje zdravje in jih več stori samomor.

V Sloveniji je v začetku leta živelo 2.066.800 ljudi, med katerimi je bilo moških 49,7 odstotka. Delež moških je večji od deleža žensk v koroški, savinjski, posavski, primorsko-notranjski in goriški statistični regiji in v jugovzhodni Sloveniji. V preostalih šestih regijah, torej pomurski, podravski, gorenjski, zasavski, obalno-kraški in osrednjeslovenski, je delež žensk večji, so navedli na državnem statističnem uradu ob mednarodnem dnevu moških, 19. novembru.

 Po podatkih agencije EU za zdravje  v bolnišnicah in domovih za starejše prekomerno uporabljajo antimikrobike - v večini primerov gre za antibiotike. Najpogosteje jih uporabljajo za zdravljenje bolnišničnih okužb, ki jih je težko zdraviti. V evropskih bolnišnicah ima vsak dan vsak 15. bolnik eno izmed bolnišničnih okužb, enako velja za vsakega 26. prebivalca ustanov za dolgotrajno oskrbo. Številne izmed teh okužb pa so zakrivile na več antibiotikov odporne bakterije.

Sicer se uporaba antibiotikov od države do države razlikuje, v povprečju  pa vsak dan v evropskih bolnišnicah približno tretjina pacientov dobi antibiotike ali druga antimikrobna zdravila, v domovih za oskrbo je takih dvajsetina. Del bolnikov jih  prejema le za preprečevanje bolezni. V domovih za oskrbo je takih tretjina.