V Sloveniji o bolezni, invalidnosti, umiranju, sploh pa o smrti zelo neradi in poredko govorimo. Ko pride čas slovesa, zato mnogi svojci ne vedo niti tega, kje in kako želi biti pokopan njihov ravnokar umrli oče ali mama. O tem se namreč nikoli niso pogovarjali. Tudi mediji se tej temi izogibajo. O smrti morda kaj malega zapišejo le okoli 1. novembra, ko je dan mrtvih. Kot da ljudje ne bi zbolevali in umirali vse dni v letu.

V naši državi v povprečju vsak dan umre okoli 60 ljudi. Ko se jim bliža zadnja ura, pravijo, si želijo predvsem, da bi zadnje minute preživeli doma v krogu družine, če jo imajo, da jih ne bi bolelo, da bi umrli pomirjeni s sabo ter dostojne smrti. Večini se te želje ne uresničijo. Več kot 60 odstotkov jih namreč umre v bolnišnicah ali domovih starejših, marsikdo je ob smrtni uri sam in odhaja v bolečinah …

Po stoletju rasti, hitrega tehnološkega razvoja in trošenja potrebujemo umiritev. Socialna psihologinja dr. Mirjana Ule, ki pripada baby boom generaciji, pravi, da je dolgoživa družba znanilec nove kakovosti življenja. Na Fakulteti za družbene vede je na noge postavila predmet socialna psihologija in ustanovila ter vodila Center za socialno psihologijo, s sodelavkami in sodelavci pa je v zadnjih dvajsetih letih objavila tudi številne študije s področja mladine, družine, odraščanja in vsakdanjega življenja v Sloveniji in izdala več knjig. Zadnja med njimi je izšla lani z naslovom Zasebno in politično: Kritična študija vsakdanjega življenja.

Ples ohranja mladost

Veterani folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc dokazujejo, da lahko človek tudi v tretjem življenjskem obdobju naredi marsikaj koristnega zase in okolje, v katerem aktivno sodeluje. Mimogrede, najstarejši plesalec Janez Knific šteje 85 let. Lahko se pohvalijo, da so na državni reviji, ki jo pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prejeli zlato plaketo za izvedbo spleta primorskih plesov Lepa Vida.

Veliko nastopajo, med drugim so plesali na odprtju Festivala za tretje življenjsko obdobje in na prireditvi ob dnevu človekovih pravic na Brdu pri Kranju. Fotografija: Stane Jerko

 Če doma oskrbujete starejšega, bolnega ali invalidnega družinskega člana in potrebujete več znanja o negi, oskrbi, odnosu z njim ter kako ob njem poskrbeti zase, se lahko prijavite na brezplačni tečaj, ki obsega 10 predavanj in praktičnih vaj.

V Ljubljani bo potekal ob ponedeljkih od 9.00 do 11.30. Informacije in prijava: Inštitut Antona Trstenjaka, Resljeva 11, Ljubljana, tel. št.: 01 433 93 01, e-naslov: info@inst-antonatrstenjaka.si.

Drage upokojenke, dragi upokojenci,

lahko smo zadovoljni, da smo v času gospodarske rasti, in vsi želimo, da se bo to nadaljevalo tudi v naslednjih letih. V letu 2018 so se pokojnine uskladile dvakrat (2,2 % in 1,1 %), kar lahko pričakujemo tudi v letu 2019, in po napovedih bosta tako redna kot izredna uskladitev višji kot letos. Posledice ugodne rasti bruto domačega proizvoda se kažejo tudi v številu zavarovancev, ki je v zadnjih mesecih znašalo približno 950.000, kar je za skoraj 120.000 več kot leta 2013, ko je bilo tudi najslabše leto v strukturi dohodkov od prispevkov – samo 66,1 odstotka – v primerjavi s približno 78 odstotki v letu 2018, kar posledično pomeni, da zavod iz proračuna dobi bistveno nižja sredstva. Reforma iz leta 2013 deluje in še vedno prinaša rezultate, kar se s strožjimi pogoji za upokojitev in stimulacijami za kasnejšo upokojitev kaže tudi v majhnem povečanju števila novih upokojencev.

STARANJE V SLOVENIJI

Če se pogovor med upokojenci dotakne vnukov, dobi drugačen ton: prijeten, nežen, topel. Vnuki so naša zadnja veja na družinskem drevesu – neredki upokojenci vneto zbirajo podatke za stoletja nazaj, da bi sestavili svoje družinsko drevo. Ali pa pomislimo na podatek, ki se ponavlja v statistikah: tri četrtine starih ljudi, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, oskrbujejo domači družinski člani. Družina je za kakovostno staranje pomembna.

 V raziskavi Staranje v Sloveniji, ki je ugotavljala, kaj potrebuje, kaj zmore in kaj hoče tistih 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let, je veliko podatkov tudi o sožitju v družini. Zanimivi so že podatki, s kom živimo v istem gospodinjstvu.

STARANJE V EVROPI

O problemu stanovanj med starejšimi je za monografijo SHARE, izdano v letu 2015, pisal prof. dr. Ivo Lavrač z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegove ugotovitve so pomenljive in razlog za precejšnjo skrb.

Iz ekonomske vede poznamo termin »asset rich income poor«, ki označuje posameznike in gospodinjstva, ki imajo malo načinov, da bi iz svojega sicer večjega premoženja potegnili konkretne zaslužke. V Sloveniji velja za pogosto naveden vzvod takšnega stanja starejših stanovanjski zakon iz leta 1991, poznan tudi kot Jazbinškov zakon, ki je večini starejših omogočil lastništvo stanovanj, ki pa ga ne spremljajo tudi primerljivi dohodki, zaradi česar so starejši pahnjeni v precejšnje težave.

 Pesem Sveta noč, blažena noč nocoj beleži 200 let, odkar so jo prvič zapeli na božič leta 1818 v cerkvi sv. Nikolaja v avstrijskem Oberndorfu severno od Salzburga. Skladba je postala stalnica božičnih praznovanj, pojejo pa jo v 300 jezikih in dialektih, celo Inuiti ter južnoafriško pleme Zulu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

 Zasluga, da je pesem, ki poudarja sporočilo miru, prvič zazvenela v Oberndorfu, gre kaplanu Josephu Mohru. Ta je zaprosil učitelja Franza Xaverja Gruberja, ki je v Arnsdorfu nadomeščal organista, da na njegovo pesem spiše primerno melodijo za dva glasova z zborom in, ker so bile orgle pokvarjene, za kitarsko spremljavo.

želimo vam lepe praznike, pa da bi zdravi in dobro razpoloženi prebirali Vzajemnost tudi v novem letu, ko praznujemo 45 let!

NAJ ŽIVI VZAJEMNOST INU MI!