Varstveni dodatek z novim letom ne bo nižji
Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ohranja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na enaki višini kot doslej tudi po 1. januarju 2019. Varstveni dodatek bo znašal 577,34 evra, denarna socialna pomoč pa 392,75 evra. V državnem proračunu za leto 2019 bo treba za prejemke socialno ogroženim zagotoviti dodatnih 39,2 milijona evrov.
Spomladi sprejeta sprememba zakona je zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka, s tem pa tudi denarno socialno pomoč na 385,05 evra. Vendar naj bi to veljalo le za obdobje od 1. junija do 31. decembra letos, po 1. januarju 2019 pa bi znesek znova padel na 331,26 evra. Padec bi bil po novem letu še večji, saj se je zaradi vmesne redne letne uskladitve avgusta osnovni znesek minimalnega dohodka zvišal, na 392,75 evra, varstveni dodatek pa se je povečal na 577,34 evra.
Pravi moški se zdravo prehranjuje
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana že tretje leto izvaja akcijo osveščanja o problematiki raka pri moških. Letošnji slogan akcije Pravi moški je Z zdravjem začnem na krožniku. Uravnotežena prehrana s čim več svežega sadja in zelenjave namreč poleg redne telesne dejavnosti eden od najpomembnejših dejavnikov, s katerim lahko zmanjšamo tveganje za težke bolezni, tudi raka.
V Sloveniji je rak na drugem mestu med najpogostejšimi vzroki smrti, pri moških pa je celo na prvem mestu. Moški najpogosteje zbolevajo za rakom prostate, nemelanomskim kožnim rakom, rakom pljuč ter debelega črevesja in danke. Najpogostejši je rak prostate, za katerim je leta 2015 zbolelo skoraj 1600 moških. Med najredkejšimi sta rak mod, za katerim zbolevajo zlasti mladi moški, in rak penisa, ki ga običajno odkrijejo pri moških nad 60. letom.
-
Zgodbe staranja niso literarne zgodbe, pač pa zgodbe o literaturi na temo staranja, pa tudi o znanosti, medicini, filozofiji, biologiji … Tako kompleksen pojem namreč lahko razumemo samo, če pri njegovem proučevanju upoštevamo različne vidike. Staranje je eden najpomembnejših sooblikovalcev sodobnega sveta, saj se s staranjem družbe bistveno spreminja njena dinamika. Zato je treba prepričati vse generacije, še posebej mlade, da staranje zadeva tudi njih. To že nekaj časa s pomočjo literarnih del počne dr. Tina Bilban, raziskovalka, literarna kritičarka, prevajalka in pisateljica (ter mama treh otrok, ki radi berejo), pobudnica mednarodne konference Zgodbe staranja, ki je septembra potekala v Ljubljani.
Neenakosti v dostopu do dolgotrajne oskrbe
STARANJE V EVROPI
Neenakost je tematika, ki je ob izdaji (in po njej) knjige Kapital v 21. stoletju avtorja Thomasa Pikettyja pred nekaj leti dobesedno preplavila znanstvene in strokovne razprave. Danes tako najdete raziskovanja neenakosti na vseh področjih – proučujejo neenakosti v ekonomskem smislu (dohodkovna, premoženjska, plačna), neenakosti v zdravju, socialni vključenosti, neenakosti glede spola, izobrazbe pa tudi dolgotrajne oskrbe. Osnovni moto raziskovanj, ki daje temi neenakosti trajnejši pomen, je »raznolikost«: dejansko so do zdaj v raziskovanju premalo storili z vidika upoštevanja razlik v celotni populaciji pri dostopu do najrazličnejših dobrin.
Najemnih stanovanj za starejše je premalo
Starejši radi živijo doma do konca življenja. In tudi ko ne morejo več bivati v svojem domu, bodisi da potrebujejo pomoč pri nekaterih opravilih, nimajo svojcev, ki bi skrbeli zanje, ali pa ne morejo več bivati v hiši, ker je ne morejo vzdrževati, ali so v stanovanju brez dvigala, bi še vedno radi živeli samostojno, zato se raje odločijo za najem primernega stanovanja v bližini doma. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), ki je največji ponudnik najemnih stanovanj za upokojence in starejše osebe, ima 3.142 stanovanj v 116 krajih po Sloveniji. Od tega je 2.782 namenskih najemnih stanovanj in 360 oskrbovanih. Predvsem povpraševanje po oskrbovanih stanovanjih je veliko večje od ponudbe.
Za večjo vključenost starejših v digitalni svet
Elektronske storitve se hitro razvijajo na vseh področjih. Koliko starejših jih že uporablja in kako jih čim več vključiti, so poskušali odgovoriti na nedavnem posvetu o zagotavljanju e-storitev za starejše od 55 let v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki pomembnih javnih zavodov, podjetij in organizacij. Pobudnik in moderator posveta dr. Jože Gričar, zaslužni profesor mariborske univerze, ki je zelo dejaven v združenju e-seniorjev, je poudaril, da so e-storitve dolgoročen projekt, ki starejšim prinaša kakovostnejše življenje, zato jih je treba pritegniti in naučiti uporabljati sodobno tehnologijo. Aprila prihodnje leto bo Slovenija gostila mednarodni posvet o e-storitvah in e-vključenosti starejših.
Centri za socialno delo po novem
1. oktobra je začela delovati preurejena mreža centrov za socialno delo, s čimer naj bi skrajšali in poenostavili postopke za stranke ter povečali učinkovitost in kakovost dela strokovnih delavcev. Kot poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so spremembe uvedli zato, da bi se socialni delavci lahko bolj posvetili ljudem in manj papirologiji ter tako uresničevali slogan Na teren, bližje ljudem.
Po novem imamo 16 območnih centrov za socialne zadeve, in sicer: Maribor, Ljubljana, Celje, Dolenjska in Bela krajin, Osrednja Slovenija – vzhod, Osrednja Slovenija – zahod, Gorenjska, Koroška, Savinjsko-Šaleška, Pomurje, Spodnje Podravje, Zasavje, Posavje, Primorsko-Notranjska, Severna Primorska in Južna Primorska. V njih delujejo skupno računovodstvo in administrativne službe ter strokovna služba, ki vključuje službo za koordinacijo in pomoč žrtvam, torej interventno službo in krizne centre, ki so že do zdaj delovali po regijah, ter mobilne strokovne enote, v katerih so psiholog, pravnik in specialni pedagog. Dobrodošla je novost, da bo v organu CSD deloval svet lokalnih skupnosti in med drugim center seznanjal z lokalno problematiko.
-
V Ljubljani Park Angele Piskernik
Pri Koseškem bajerju v Ljubljani je del poti Spominov in tovarištva poslej preimenovan v Park Angele Piskernik, znamenite slovenske botaničarke, naravovarstvenice, muzealke in profesorice.
Koroška Slovenka je bila rojena avgusta 1886 v Lobniku pri Železni Kapli in je bila prva Slovenka z doktorskim nazivom iz naravoslovja. Doktorat si je pridobila leta 1914 na Univerzi na Dunaju. Dve leti kasneje je dobila službo v Kranjskem deželnem muzeju Rudolfinum v Ljubljani. Znano je, da je imela kot ženska precej težav med moškimi izobraženci, v prid pa ji tudi ni bilo dejstvo, da je kot članica katoliškega ženskega gibanja aktivno agitirala ob koroškem plebiscitu.
-
Kako obvladujete sodobno tehnologijo?
Alenka Nemec, upokojena ekonomska tehnica, Zapotok: »Sodobno tehnologijo usvajam počasi in po korakih. Obvladam računalnik in pametni telefon. Ker nimam pametne televizije, program največkrat gledam in poslušam kar po telefonu. Poiščem na spletu, kar me zanima, in pogledam, ko imam čas. Majhen zaslon me ne moti. Rada gledam pogovorne oddaje. Vesela sem te možnosti, saj mi daje občutek, da lahko svobodno izbiram čas, ko jih gledam, pa še reklame lahko preskočim.«
-
Svet in človeštvo sta na prelomnici. Gre za izbiro, da se zavemo svoje odgovornosti za prihodnost ne samo vsakega od nas, ampak tudi zanamcev. Najmanj, kar lahko naredimo, je ohranjanje okolja, ki bo omogočalo njihovo preživetje. Do zdaj smo bili v tem pogledu zelo nemarni. Naša prva skrb bi zato morala biti ohranjanje zdravega okolja. Za božjo voljo, prenehajmo odmetavati smeti, ki uničujejo naš življenjski prostor. Vprašajmo se, kakšno vodo bomo pili čez deset ali dvajset let, če bomo v potoke metali kemikalije, ki se ne razgradijo v stoletju.
