Na tapeti oglasi in objektivnost
Pri spremljanju javne televizije in radijskih programov občinstvo najpogosteje zmotijo slovnične in druge napake pri izražanju, prezrtost določenih dogodkov, dvom v novinarjevo objektivnost pri poročanju ter obseg in vsebina oglasov, bi lahko strnili vsebino Letnega poročila 2017, ki ga je javnosti predstavila varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski.
Lani je varuhinja, ki je prvo leto v tej vlogi, prej je bila dolgo novinarka in urednica na RTV Slovenija, prejela 1437 odzivov gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov RTV storitev – sem štejejo tudi tisti, ki spremljajo Multimedijski center RTV Slovenija oziroma MMC portal. Kar 705 pripomb se je nanašalo na Televizijo Slovenija, predvsem na vsebine Informativnega programa ter Kulturnega in umetniškega programa.
Koalicija za dolgotrajno oskrbo
Ženski lobi Slovenije želi sodelovati pri nastajanju družbenega soglasja o tem, kako najbolje urediti dolgotrajno oskrbo, so povedale njihove predstavnice na današnji novinarski konferenci. Zato spodbuja širšo javnost, vladne in nevladne organizacije ter politične stranke, da se pridružijo njihovi koaliciji za dolgotrajno oskrbo.
Zadnji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je bil neprimeren za naše razmere, saj se je zgledoval po Nemčiji, (pa tudi Franciji in Veliki Britaniji), kjer je v ospredju predvsem zdravstveni vidik oskrbe in bolje financirana oskrba na domu, vendar tam večina žensk dela le za polovični delovni čas. Kakorkoli pogledamo namreč sistem dolgotrajne oskrbe v veliki meri zadeva ženske: najpogosteje ženske oskrbujejo družinskega člana na domu, ženske najpogosteje izvajajo profesionalne storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah in tudi med tistimi, ki storitve najbolj potrebujejo, je največ žensk, med katerimi je tudi največ tistih z najnižjimi dohodki. Zato so pri nas najbolj obremenjene ženske srednjih let, ki še hodijo v službo, obenem pa skrbijo za svoje otroke in ostarele ali bolne starše ali druge sorodnike
Teden boja proti raku izpostavlja pomen preventive
Upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa proti raku bi lahko breme raka zmanjšalo za 30 do 50 odstotkov, je eno od ključnih sporočil letošnjega tedna boja proti raku. Organizira ga Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Geslo letošnjega tedna je Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku.
Predsednica zveze Maja Primic Žakelj je izpostavila, da so rakave bolezni iz leta v leto večje javnozdravstveno breme povsod po svetu. Zato je preventiva v obliki zdravega življenjskega sloga, cepljenja in redne udeležbe v presejalnih programih toliko pomembnejša. Zveza skupaj z regijskimi društvi izvaja triletni program promocije Evropskega kodeksa proti raku. Po besedah Primic Žakljeve želijo s projektom povečati uporabo znanstveno preverjenih ukrepov preventive raka med mladimi in delovno aktivnim prebivalstvom. Med srednješolci vzpostavljajo tudi medgeneracijsko mrežo t. i. ambasadorjev kodeksa, ki bi povezala dijake in njihove družine.
Avstrijski dan v Narodni galeriji
V evropskem letu kulturne dediščine v Narodni galeriji obiskovalcem vsako prvo nedeljo v mesecu pripravljajo brezplačno »posebno ponudbo«, od javnih vodstev do zabavnih raziskovalnih nalog in učenja jezikov za otroke. V sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije vsak mesec predstavljajo drugo državo, umetnike oziroma umetnine. Marca je v ospredju Avstrija.
V nedeljo, 4. marca, se lahko ob 11. in 15. uri udeležite vodstva po stalni zbirki, na katerem bodo predstavili dela in umetnike, ki so povezani z Avstrijo. Sprehodili se boste od srednjeveških fresk do slik slikarja neoklasicista Franca Kavčiča za dunajsko palačo knezov Auerspergov, del romantičnih krajinarjev Marka Pernharta in Antona Karingerja ter kiparjev Ivana Zajca in Franca Bernekerja, ki sta se šolala na Dunaju. Posebno pozornost bo namenjena portretu cesarice Marije Terezije, o katerem boste izvedeli marsikaj zanimivega. Ob 13. uri bo vodenje potekalo v nemščini.
-
Ob praznovanju stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico (pri nas ženske lahko volijo od leta 1945), smo slišali, da imajo Angležinje še vedno za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugje po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju. Desetletja se kot političarka in predstavnica civilne družbe zavzeto bori za pravice žensk oziroma enakost med spoloma. Poudarja, da v obeh sferah ni mogoče ničesar doseči brez sodelovanja in povezovanja.
-
Daj mu študenta za družbo
Projektov in programov, ki jih sofinancira Evropska unija in zadevajo starejše in njihovo bivanje doma, je veliko, kajti ljudje smo različni in se različno odzivamo na ponudbo. V Vzajemnosti smo že nekajkrat pisali o nekaterih poskusih, ki so se dobro obnesli, na primer na Nizozemskem, o vaseh za ostarele geje, ki so si jih zgradili premožni Angleži v Španiji ... Pri nas je sobivanje starejših še vedno trd oreh. V Franciji pa se zdi, da jim je uspelo prebiti zid s projektom Streha in jaz – Toit + moi.
-
Olimpijske igre naj bi bile predvsem praznik športa in priznanje vsem tistim, ki sledijo plemenitim ciljem, povezanim s tekmovanji na najvišji ravni. Tudi letošnje zimske olimpijske igre so potekale pod geslom, naj šport spodbudi krepitev miru in sodelovanje med narodi. To je še posebej pomembno sporočilo na korejskem polotoku, kjer se je pred dobrimi 50 leti zgodila najbolj krvava vojna po svetovni moriji. Formalno se korejska vojna še ni končala, Severna in Južna Koreja sta se dogovorili samo za premirje. Morda se ta negotovost vendarle lahko usmeri k trajnemu miru, kar bi pomenilo velik napredek ne le v tem delu Azije, temveč tudi po vsem svetu. Zaostrovanje na korejskem polotoku je namreč grozilo, da se bo svet srečal z realno možnostjo izbruha jedrskega spopada.
Predlog zvišanja vdovskih pokojnin
Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.
Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.
Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški
S podaljševanjem delovne dobe in povečanjem zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, narašča tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dalj časa na bolniškem dopustu prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.
Skupni stroški, ki jih za bolniške odsotnosti namenijo delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Ker je vse več ljudi dolgotrajno odsotnih z dela, se povečuje zlasti delež stroškov bolniških nadomestil, ki ga krije zavod za zavarovanje. Za primerjavo: leta 2013 je zavod za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Kar 27 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih za nadomestila zaposlenih, starejših od 55 let, kar je za 12 odstotkov več kot pred desetimi leti. Še posebej v zadnjih treh letih se je močno povečal delež zaposlenih, starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let.
Univerzalni dohodek za posameznikovo svobodo
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept, star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je leta 2010 dobil vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse aktualnejši zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi prav vsem državljanom – ne glede na njihov socialni status in njihovo starost – zagotovili enak fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.