Avstrijski dan v Narodni galeriji
V evropskem letu kulturne dediščine v Narodni galeriji obiskovalcem vsako prvo nedeljo v mesecu pripravljajo brezplačno »posebno ponudbo«, od javnih vodstev do zabavnih raziskovalnih nalog in učenja jezikov za otroke. V sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije vsak mesec predstavljajo drugo državo, umetnike oziroma umetnine. Marca je v ospredju Avstrija.
V nedeljo, 4. marca, se lahko ob 11. in 15. uri udeležite vodstva po stalni zbirki, na katerem bodo predstavili dela in umetnike, ki so povezani z Avstrijo. Sprehodili se boste od srednjeveških fresk do slik slikarja neoklasicista Franca Kavčiča za dunajsko palačo knezov Auerspergov, del romantičnih krajinarjev Marka Pernharta in Antona Karingerja ter kiparjev Ivana Zajca in Franca Bernekerja, ki sta se šolala na Dunaju. Posebno pozornost bo namenjena portretu cesarice Marije Terezije, o katerem boste izvedeli marsikaj zanimivega. Ob 13. uri bo vodenje potekalo v nemščini.
-
Ob praznovanju stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico (pri nas ženske lahko volijo od leta 1945), smo slišali, da imajo Angležinje še vedno za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugje po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju. Desetletja se kot političarka in predstavnica civilne družbe zavzeto bori za pravice žensk oziroma enakost med spoloma. Poudarja, da v obeh sferah ni mogoče ničesar doseči brez sodelovanja in povezovanja.
-
Daj mu študenta za družbo
Projektov in programov, ki jih sofinancira Evropska unija in zadevajo starejše in njihovo bivanje doma, je veliko, kajti ljudje smo različni in se različno odzivamo na ponudbo. V Vzajemnosti smo že nekajkrat pisali o nekaterih poskusih, ki so se dobro obnesli, na primer na Nizozemskem, o vaseh za ostarele geje, ki so si jih zgradili premožni Angleži v Španiji ... Pri nas je sobivanje starejših še vedno trd oreh. V Franciji pa se zdi, da jim je uspelo prebiti zid s projektom Streha in jaz – Toit + moi.
-
Olimpijske igre naj bi bile predvsem praznik športa in priznanje vsem tistim, ki sledijo plemenitim ciljem, povezanim s tekmovanji na najvišji ravni. Tudi letošnje zimske olimpijske igre so potekale pod geslom, naj šport spodbudi krepitev miru in sodelovanje med narodi. To je še posebej pomembno sporočilo na korejskem polotoku, kjer se je pred dobrimi 50 leti zgodila najbolj krvava vojna po svetovni moriji. Formalno se korejska vojna še ni končala, Severna in Južna Koreja sta se dogovorili samo za premirje. Morda se ta negotovost vendarle lahko usmeri k trajnemu miru, kar bi pomenilo velik napredek ne le v tem delu Azije, temveč tudi po vsem svetu. Zaostrovanje na korejskem polotoku je namreč grozilo, da se bo svet srečal z realno možnostjo izbruha jedrskega spopada.
Predlog zvišanja vdovskih pokojnin
Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.
Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.
Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški
S podaljševanjem delovne dobe in povečanjem zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, narašča tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dalj časa na bolniškem dopustu prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.
Skupni stroški, ki jih za bolniške odsotnosti namenijo delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Ker je vse več ljudi dolgotrajno odsotnih z dela, se povečuje zlasti delež stroškov bolniških nadomestil, ki ga krije zavod za zavarovanje. Za primerjavo: leta 2013 je zavod za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Kar 27 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih za nadomestila zaposlenih, starejših od 55 let, kar je za 12 odstotkov več kot pred desetimi leti. Še posebej v zadnjih treh letih se je močno povečal delež zaposlenih, starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let.
Univerzalni dohodek za posameznikovo svobodo
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je koncept, star že nekaj stoletij, v Sloveniji pa je leta 2010 dobil vnovični zalet s predlogom sociologinje dr. Valerije Korošec o njegovi uvedbi. Poleg tega je vse aktualnejši zaradi večanja relativne revščine, dohodkovne neenakosti, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih. Z uvedbo UTD pa naj bi prav vsem državljanom – ne glede na njihov socialni status in njihovo starost – zagotovili enak fiksni mesečni dohodek. To ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.
Različna stališča do upokojitve
STARANJE V SLOVENIJI
Raziskava Staranje v Sloveniji je pokazala, kaj nad 50 let stari prebivalci Slovenije potrebujemo, kaj zmoremo in hočemo glede svojega staranja in sožitja med generacijami. Prejšnji mesec smo navedli podatke o stališčih do upokojitve in življenja po njej – stališča namreč zelo vplivajo na to, ali se bo po upokojitveni prelomnici naše življenje razvijalo bolj srečno in zadovoljno, kakor se je v srednjih letih, ali slabše. Danes bomo pogledali, katera stališča so ugodna in zakaj je tako.
Dan žensk, praznik človekovih pravic – anketa
Zakaj je praznovanje 8. marca, mednarodnega dneva žensk, še vedno pomembno?
Dr. Svetlana Slapšak, socialna antropologinja, raziskovalka in publicistka, Ljubljana: »Osmi marec ni le zgodovinski praznik in spomin na boj za ženske pravice, tudi danes ga doživljamo kot borbeni praznik žensk, ki morajo ponovno osvojiti nekatere odvzete pravice in misliti ter opozarjati na to, kako patriarhalna družba nenehno proizvaja nove položaje in oblike deprivilegiranosti žensk.«
Sto let knjižnice slepih in slabovidnih
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100. obletnico delovanja. V njej je 1376 knjižnih del v brajici, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je 5193 del slovenskih in tujih avtorjev
Knjižnica je poimenovana po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe. Pod okriljem društva Dobrodelnost je namreč 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Takratne oblasti so zatem dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Udeleženke tečaja so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis, s čimer so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. Po drugi svetovni vojni so pod njenim vodstvom nastale Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki.