Tudi v letošnjem tednu Rdečega križa se je zvrstilo veliko najrazličnejših prireditev po celi Sloveniji, s katerimi so javnosti približali svoje delovanje. Novomeško območno združenje Rdečega križa, ki sodi med najaktivnejše pri nas, je 8. maja, na rojstni dan ustanovitelja gibanja Henrija Dunanta, ko praznujemo svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, pripravilo osrednjo prireditev, ki so jo poimenovali Medgeneracijska vas.

Pri pripravi medgeneracijske vasi z bazarjem Spomin na otroštvo – igre nekoč in danes je sodelovalo osem osnovnih šol, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela in udeleženci programov RK, ki so prikazali 30 različnih starih iger, ki se jih je igralo okrog 150 učencev osnovnih šol. Skupaj z Dolenjskim muzejem in kustosinjo Ivico Križ pa so pripravili tudi razstavo fotografij starih iger.

V Sloveniji potrebuje dolgotrajno oskrbo 80.000 ljudi, od tega jih okoli 20.000 živi v domovih za ostarele, okoli 6.000 jih prejema pomoč na domu, za več kot 50.000 ljudi skrbijo svojci. Delež starih, bolnih in onemoglih ljudi narašča, v prihodnjih desetletjih se bo podvojil, s tem pa se bodo povečali tudi stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se državni socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so to bolni in stari ljudje.

 Jutrišnji rojstni dan pisatelja in dramatika Ivana Cankarja - naj spomnimo, rodil se je 10. maja 1876 na Vrhniki, umrl pa  11. decembra 1918 v Ljubljani - bodo v Cankarjevem domu (CD) proslavili posebej slovesno.

Pri njegovem spomeniku na ploščadi Trga republike bo jutri ob 12.30 prireditev, na kateri bo obiskovalce nagovorila Uršula Cetinski, generalna direktorica CD, igralec Marko Mandić bo odigral odlomek iz drame Hlapci, APZ Tone Tomšič pod vodstvom Jerice Gregorc Bukovec pa bo zapel skladbi  Očenaš hlapca Jerneja skladatelja Karola Pahorja in Knez Marko skladateljice Katarine Pustinek Rakar.

 Pri nas živi okoli 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih približno 70.000 uporablja slušni aparat, okoli 450 pa jih ima polžev vsadek. Vsako leto na novo dobi slušni aparat več kot 1000 oseb. Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) so na novinarski konferenci opozorili, da je tudi v Sloveniji problematika izgube sluha še vedno prevečkrat prezrta in nerazumljena.

 Še posebej veliko težav s sluhom imajo osebe nad 65 let, med katerimi ima vsaka druga slušni aparat. Podpredsednik zveze Boris Horvat je poudaril, da je naglušnost tudi "tihi vzrok" vrste bolezni, kot sta depresija in alkoholizem, o čemer se premalo govori. Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart je opozoril, da naglušnost in oglušelost v odrasli dobi odločilno vplivata na življenje posameznika tako na področjih izobraževanja in zaposlovanja kot osebnega življenja. Dodal je, da po ugotovitvah raziskav posameznik rabi od sedem do deset let za polno soočenje z okvaro sluha.

 Ob dnevu Evrope, 9. maju, bo tudi v Sloveniji veliko različnih - in brezplačnih - dogodkov, od filmskih projekcij do koncertov, nagradnih iger,  poskušanja kulinaričnih dobrot ...

Tradicionalni Filmski teden Evrope se je razširil na 14 slovenskih krajev, kjer bodo med 9. in 27. majem zavrteli 22 evropskih sodobnih filmov. Uradno odprtje bo 10. maja v Hiši EU na Dunajski 20 v Ljubljani ob 18. uri s filmom  Belgijski kralj, ki ga v slovenskih kinematografih še ni bilo.

K praznovanju sodi glasba. Začelo se bo že ob 10. uri dopoldne, ko bo v Hiši EU v Ljubljani  mednarodna mladinska zasedba Europe Sings Together izvedla evropsko himno, Beethovnovo Odo radosti. Zvečer pa bo glasbeno, pevsko in plesno obarvan  koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani. Od 21. ure dalje bodo tam nastopili Maja Keuc / Amaya, Eva Pavli, Toni Petrovič, Agencija Selected, Flipping Art, Nadiya Bychkova, Miha Vodičar, Vokalna akademija Ljubljana, Mažoretke in drugi. Posebna gostja bo švedska pevka Loreen , zmagovalka Pesmi Evrovizije 2012 s skladbo EUphoria. Koncert je brezplačen, v živo ga bodo prenašali TV Slovenija 2 in Radio Slovenija ter Evropska komisija v Sloveniji  na #FBlive.

Prav na mednarodni dan Rdečega križa se začenja tudi Teden Rdečega križa Slovenije (RKS). Letošnje geslo je Nasmeh – ko ljudem v stiski pomoč sočloveka na obraze pričara nasmeh. Tudi iskrica upanja na obrazu je enaka nasmehu ... Ob tem želijo v RKS ljudi spodbuditi k solidarnosti, "saj se tudi sami lahko znajdemo v situaciji, ko bomo takšno pomoč potrebovali".

Predsednik RKS Dušan Keber je v poslanici zapisal, da je prostovoljstvo osrednje gonilo in vrednota RKS, člana največje humanitarne mreže za pomoč ljudem v stiski na svetu - Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Znak rdečega križa simbolizira humanost in solidarnost, ki sta temelj medčloveških odnosov in solidarne družbe.

Kako lepa in raznolika je Slovenija, smo ugotavljali udeleženci sobotnega izleta, ko se je avtobus bralcev Vzajemnosti podal na ogled Prekmurja. Za čas malice smo se po avtocesti mimo Celja, Maribora in Slovenskih goric pripeljali v Dobrovnik in se v Gostilni pri Lujzi najprej okrepčali s pravim prekmurskim bogračem. Potem smo si ogledali nekaj tisoč kvadratnih metrov velik rastlinjak, kjer so s pomočjo geotermalne energije ustvarili pravi tropski vrt. Videli smo tropske rastline z vsega sveta, od banan, ananasa, kave, papaje, popra do vanilje, ki sodi med orhideje. V rastlinjakih imajo tudi proizvodnjo orhidej, največ jih prodajo na trgih vzhodne Evrope.

 V Sloveniji  na leto več  kot 4.000 ljudi doživi možgansko kap. Precej jih umre, od preživelih pa se jih le 40 odstotkov ponovno vključi v delo (vsaj deloma), saj so posledice lahko hude. Možganska kap prizadene govor, razumevanje, pisanje, branje, spremeni osebnost, ukrade spomin, povzroči težave z vidom, sluhom, hranjenjem, odvajanjem, hudo utrudljivost in pogosto depresijo. A tudi možganska kap je premagljiva, spodbujajo bolnike in svojce v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenju bolnikov s  cerebrovaskularno boleznijo (CVB).

 Higiena rok je eden izmed najučinkovitejših ukrepov preprečevanja in obvladovanja okužb tako v domačem okolju kot v vrtcih, šolah, podjetjih in v zdravstvenih ustanovah. Skrb za čiste roke je tako pomembna, da ima higiena rok svoj mednarodni dan, to je 5. maj.

 Pogosto in temeljito umivanje rok je nujno že za preprečevanje širjenja prehladnih obolenj. Roke umivajmo pogosto in temeljito, vedno po uporabi stranišča, po kihanju in kašljanju, pred pripravo hrane in pred jedjo, potem ko smo prijemali živali ali živalske izločke, po vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, pred obiskom v bolnišnici in po njem, po previjanju dojenčkov, pred nego bolnika in po njej ... Ne pozabite: največ bacilov je na ročajih nakupovalnih vozičkov in na kljukah vrat trgovin, javnih ustanov, stanovanjskih blokov, pa tudi na denarju in telefonskih aparatih.

Javna podoba zdravstva, kot nam jo prikazujejo mediji, je grda. Kot da so vse bolnišnice in zdravstveni domovi v razsulu, vsi zdravniki nenasitni grabežljivci in brezobzirni karieristi, sistem v celoti pa tik pred razpadom. Večina sodelujočih na posvetu pod naslovom Za zdravo zdravstvo, ki je aprila potekal v Ljubljani, ga je prikazala v svetlejši luči.

Prof. Stjepan Orešković, strokovnjak za sociologijo medicine z zagrebške medicinske fakultete, ki poučuje tudi na ameriški Harvard Medical School, je, poudarjajoč, da se opira na kakovostne domače in mednarodne podatke, dejal, da slovensko zdravstvo v celoti sicer ni odlično, vendar tudi ne slabo. Dosega nekakšno povprečje, na nekaterih področjih pa je celo zelo dobro. The Lancet, ena najstarejših in najuglednejših medicinskih revij na svetu, ki je proučila rezultate zdravstvenih sistemov v 195 državah sveta, je po Oreškovićevih besedah celo...