Sprejet zakon o socialnem vključevanju invalidov

Državni zbor je z 58 glasovi za in enim proti sprejel vladni predlog zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki invalidom prinaša nekatere dodatne pravice. Zakon bo nadomestil 35 let star zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
Med drugim širi krog invalidov na osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim ta onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje. Zanje določa pravico prejemati nadomestilo za invalidnost ter pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu. Krog upravičencev širi tudi na gluhoslepe in na osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo in okvaro.
-

V farmacevtskem podjetju Krka so s sobotnim dnevom odprtih vrat zaključili letošnji teden humanosti in prostovoljstva, že sedmi zapovrstjo. Pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas se je med 9. in 14. aprilom dobrodelnih dejavnosti udeležilo 1100 sodelavcev prostovoljcev, kar je 20 odstotkov vseh zaposlenih v Krki v Sloveniji in Termah Krka.
V tednu dni so darovali 120 litrov krvi, zbrali skoraj 4 tone potrebščin in 350 kilogramov hrane za male živali, ki jo bodo podarili zavetiščem za živali. Nekateri so pomagali urejati okolico v ljubljanskem živalskem vrtu. Prav tako so prostovoljci pomagali pri razvrščanju oblačil na Karitasu in Rdečem križu, obenem so pripravili 600 prehrambnih paketov.
-

Od 18. do 22. aprila se bodo v Ljubljani odvijali 23. slovenski dnevi knjige, vseslovenski literarni festival v organizaciji Društva slovenskih pisateljev. Letos se osredotočajo na literaturo in film. Novost je tudi to, da bo dogajanje večinoma potekalo pod streho - v atriju Pošte Slovenije na Čopovi 12 .
S knjigami za vse generacije se bodo predstavile najvidnejše slovenske založbe. V zavetju atrija se bodo odvijale zgodbe – pogovori s pisatelji, pesniki, režiserji, scenaristi in filmskimi poznavalci, v Narodni galeriji bo v četrtek ob 11. uri okrogla miza o avtorskih pravicah. Mladim je namenjen, zanimiv bo pa seveda za vse obiskovalce, ulični performans Cankar v stripu na Čopovi ulici (v petek ob 14. uri ).
-

Ljubitelji piva radi tudi kaj dobrega prigriznejo, še posebej v sproščeni družbi. Te bo dovolj ta konec tedna, ko bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani potekal že deseti Pivo & Burger Fest. Že tradicionalno se med stojnicami tare ljudi.
V soboto in nedeljo, 14. in 15. aprila, se bo predstavilo več kot 40 ponudnikov kraft piva in gurmanskih burgerjev, med katerimi bodo na voljo vegetarijanski, veganski in celo burgerji za sladkosnede.
Tudi med pivi bo široka ponudba, med drugim kraft piva, piva tipa New England IPA ter sadna in kisla piva, ki nastanejo s postopki mešane oziroma spontane fermentacije s pomočjo divjih kvasovk in bakterij (lambic, berliner weisse, wild ale, gose …).
-
Med kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jih lani ugotovili v uradu varuha človekovih pravic so najpogostejše naslednje: načelo pravičnosti in dobrega upravljanja; načelo pravne in socialne države( 2. člen ustave), zavlačevanje postopkov in prekoračenje rokov ter kratenje pravice do zdravega življenjskega okolja. Varuhinja človekovih pravic RS Vlasta Nussdorfer je letno poročilo predala predsedniku državnega zbora dr. Milanu Brglezu in predsedniku države Borutu Pahorju, najpomembnejše izsledke pa je skupaj s sodelavci delila z javnostjo. Nekatere povzemamo v nadaljevanju.
Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto

Ponosni smo na našo krajnsko čebelo, na panjske končnice in na slovensko posebnost, čebelnjake, še posebej letos so čebele v ospredju, saj bomo ravno na slovensko pobudo 20. maja prvič praznovali svetovni dan čebel, je bilo slišati na predstavitvi projekta Pomagajmo čebelici: Ocvetličimo mesto. Že petič zapored ga pripravljata Mestna občina Ljubljana in družba BTC, v sodelovanju z drugimi partnerji.
S projektom osveščajo o pomembnosti čebel in spodbujajo meščane, da na okna in balkone sadijo čim več medovitih rastlin ( sivka, navadni slez, različne astre, cinija, facelija, sončnica, srobot, ognjič, kadulja, kozmeja, melisa, bazilika, žajbelj, rožmarin, timijan …). Pravzaprav se udeleženci zavzemajo za sajenje avtohtonih medovitih rastlin na domačih vrtovih in na javnih površinah. Te rastlinske vrste so namreč na naše razmere optimalno prilagojene, z njimi ohranjamo veliko biodiverziteto našega okolja in preprečujemo vnos tujerodnih rastlinskih vrst.
Krkaši vedo: dobro se obrestuje

Čeprav je marsikateri med zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Krka prostovoljec tudi med letom, jih vsako leto več izkaže solidarnost med tradicionalnim tednom humanosti in prostovoljstva. Pripravijo ga aprila, ko podjetje praznuje rojstni dan, spomnimo pa se tudi svetovnega dneva Zemlje in mednarodnega dneva mladih prostovoljcev.
Med 9. in 14. aprilom bodo krkaši v vseh organizacijskih enotah že sedmo leto zapored zbirali oblačila in obutev, druge potrebščine in hrano za živali, darovali bodo kri, v prostorih Rdečega križa in Karitas bodo pomagali pakirati živilske pakete in sortirati oblačila. V Živalskem vrtu v Ljubljani bodo nekateri urejali park. Družili se bodo s stanovalci iz 29 domov starejših občanov, pripravili jim bodo delavnice za urjenje spomina, skupaj bodo ustvarjali in prepevali.
Da bi imeli več zdravih let življenja

Za izboljšanje kakovosti življenja, da bi imeli več zdravih let življenja, je še veliko prostora, so med drugim poudarili na srečanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi v poznih letih smo lahko še kako vitalni in ustvarjalni. To stoletje bo stoletje starejših, je bilo med drugim slišati na srečanju.
"Družba, ki mora zdravje prepoznati kot temeljno vrednoto, mora zagotoviti dostop do zdravja, torej do zdrave pitne vode, hrane in zraka, do zdravega bivalnega in delovnega okolja," je na današnjem srečanju dejala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. V ta namen se morajo povezati vsi sektorji in vse generacije. Zaradi staranja prebivalstva bodo po njenih besedah potrebne vse številnejše prilagoditve denimo na trgu dela, v socialni zaščiti, delovnem okolju ter civilni in politični participaciji. Za vseživljenjsko učenje, ki ga poudarja tudi vladna strategija dolgožive družbe, sta potrebna medgeneracijsko sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh vključenih. Pri tem bo treba po njenih besedah pri komunikaciji uporabljati jezik, ki bo razumljiv vsem, ne le avtorju. "Tako ne bo dovolj le učenje samo, ampak bo potrebna tudi veščina učenja," je opozorila.
Rokopis Rekviema kratek čas razstavljen na Dunaju

Le do konca aprila je v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju na ogled rokopis Rekviema skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Gre za enega najpomembnejših skladateljskih rokopisov na svetu, ki ostaja ovit v tančico skrivnosti in legend.
Mozart je Rekviem napisal po naročilu. Poleti 1791 je k njemu prišel v črno oblečen in zamaskiran moški ter mu naročil, naj napiše mašo za umrle. Čeprav je močno zadolženi skladatelj želel naročilo sprva zavrniti, ga je zaradi dobrega plačila vendarle sprejel. Danes vemo, da mu je Rekviem naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na svojo prezgodaj preminulo ženo in se je želel pod skladbo podpisati sam. Skladatelj se je nemudoma lotil dela, komponiral celo na svoji smrtni postelji in bil prepričan, da piše pogrebno mašo zase. Ker je hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Süßmayr, prvič pa so ga uprizorili leta 1793 na Dunaju.
Previdno pri nabiranju čemaža!

Čemaž oz. medvedov luk (Allium ursinum L.), je priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljamo solate, juhe in namaze. Vendar ga pri nabiranju zlahka zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica, ki imajo podobne podolgovate liste. Vendar: listi čemaža so tanjši, ovalni in dišijo po česnu!
V ljubljanskem kliničnem centru sta se pred dnevi dva človeka zastrupila z jesenskim podleskom. Žena je žal umrla, mož pa je še vedno v kritičnem stanju. Zato je vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana doc. dr. Miran Brvar, dr. med., znova posvaril javnost pred usodnimi napakami. Jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki zavre delitev celic in prizadene vse organe. Smrtno nevaren je že v majhnih odmerkih - če zaužijemo dve rastlini oziroma od deset do 50 gramov rastline.



