Okoljsko-energetske naložbe v planinskih kočah
Številne slovenske planinske koče so izvedle raznovrstne energetske in okoljske naložbe, ki v veliki meri zmanjšujejo negativne vplive teh objektov na okolje. V okviru projekta Energetsko in okoljsko učinkoviti objekti od gora do dolin bodo nekatere predstavili na dneh odprtih vrat, ki bosta 15. julija in 16. septembra na Domu na Menini planini, Domžalskem domu na Mali planini in Koči na Planini pri Jezeru.
Vodena predstavitev okoljsko-energetskih naložb v teh planinskih kočah bo ob 11. in 15. uri. V Domžalskem domu bo ob 11. uri tudi predavanje Energenti in preprosti energetski ukrepi v stavbah, namenjeno vsem lastnikom objektov, od planinskih koč do lastnih hiš oz. stanovanj. Za informacije in podatke bodo obiskovalcem na voljo predstavniki planinskih društev, ki so lastniki planinskih koč. V največji meri so te naložbe male biološke čistilne naprave, toplotna izolacija fasade in streh, leseno zunanje stavbno pohištvo, pridobivanje elektrike prek obnovljivih virov energije ter manjši ukrepi za zmanjšanje porabe energije in vode.
Demenca je bolezen kot vsaka druga
V uradu varuhinje človekovih pravic so danes odprli prvo Demenci prijazno točko (DPT) pri nas, Tu lahko osebe z demenco, ki so še samostojne ter svojci bolnikov dobijo informacije in pomoč, če jo potrebujejo. Zaposleni v uradu varuhinje so s pomočjo združenja Spominčica opravili izobraževanje za sporazumevanje z osebami z demenco.
Demenci prijazno točko v uradu varuha na Dunajski 56 v Ljubljani sta slovesno odprli varuhinja človekovih pravic Vesna Nussdorfer in Štefanija L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica. Odprtje te točke, ki naj bi ji sledile še mnoge, pomeni korak dlje k opolnomočenju in vključenosti oseb z demenco in njihovih svojcev. V Slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija si namreč prizadevajo da bi bolniki ostali čim dlje v domačem okolju, kjer bi se počutili sprejete in varne ter tudi koristne ter bi živeli čim bolj kakovostno. Zato si prizadevajo zagotoviti demenci prijazno okolje, da bi tudi sosedje, prijatelji ter drugi, s katerimi se osebe z demenco dnevno srečujejo (trgovci, poštarji, policisti, bančni uslužbenci in drugi poznali demenco in vedeli, kako naj se z obolelim sporazumevajo.
Osveščanje o demenci je ključnega pomena
Sedmega julija se je zaključil vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence, ADAM (okrajšava za Alzheimer-Demenca Avtomatizirane Meritve). S pomočjo EEG tehnologije so 459 udeležencem med 60. in 90. letom v šestih slovenskih regijah preverjali možgansko aktivnost in preko določenih testov zaznavali motnje v miselnih in spominskih sposobnostih.
Partnerji pri projektu: Blckb, družba za aplikativno nevroznanost d.o.o., Zavarovalnica Triglav, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, Združenje Spominčica ter Zveza društev upokojencev Slovenije, so sodelovali v zaključni razpravi. Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek je poudaril, da propadanje višjih miselnih funkcij ni del starosti, temveč bolezni – demence. Zato je pomembno ohranjati kognitivne funkcije in sposobnosti – biti pozoren, se znati orientirati, drugače pričnejo možganske funkcije propadati. Ker je v Sloveniji premalo zdravnikov (sploh za to področje), je po njegovem mnenju ozaveščanje ljudi ključnega pomena. Podatki, ki jih bodo dobili iz projekta ADAM, bodo zelo pomembni, saj je potrebno poiskati tiste, ki čutijo prve spremembe. Prvi simptomi pa se pojavijo že 10 do 20 let pred nastopom bolezni.
Napihljivi grad so iznašli na Dunaju
Napihljivi grad, ki razveseljuje najmlajše in tudi malo manj mlade, praznuje štirideset let. Prvega je postavila Dunajčanka Elisabeth Kolarik in sicer leta 1977 v zabaviščnem parku Prater.
Podjetnica, ki je kot majhna deklica zelo rada skakala po postelji, je v Londonu pri izdelovalcu balonov naročila napihljivi grad za hčerino sobo. Poslala je svojo skico in v polomljeni angleščini povedala, da želi grad v velikosti dva krat štiri metre, pri tem pa je pozabila, da v Angliji merijo v inčih. Na veselje hčere je, ko je grad prispel, ta meril kar osem krat enajst metrov, zato so ga postavili v zabaviščnem parku Prater. Na željo takratnega župana Helmuta Zilka pa so ga za nekaj časa postavili na trg pred dunajsko mestno hišo in hitro je postal prava svetovna atrakcija.
Že čez dobro leto brez plastičnih vrečk
Vlada je sprejela odločitev, s katero želi trajno zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Od 1. januarja 2019 bodo na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične vrečke, ne glede na debelino njihove stene. Iz ukrepov so v skladu z evropsko direktivo izvzete zelo lahke plastične vrečke, ki so namenjene za primarno embalažo svežih živil, ki niso predpakirana
S spoštovanjem uredbe se bodo spremenili vedenjski vzorci potrošnikov, zmanjšali bomo količino odpadkov, v naravi bo manj smeti. Cilj te uredbe je, da bi do konca leta 2019 na leto porabili manj kot 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo, do konca leta 2025 pa celo manj kot 40 vrečk na posameznika.
Usklajena izhodišča za spremembe na pokojninskem področju
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes sprejel predlog usklajenih izhodišč za spremembe na pokojninskem področju, ki jih je pripravila delovna skupina. "Mislim, da je pomembna točka za nadaljnjo krepitev in finančne vzdržnosti ob dostojnosti pokojnin za bodoče generacije," je povedala ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je usklajena stališča podpisala. "Med drugim zato, ker sporočajo poslancem, da se pokojninske reforme sprejemajo na podlagi soglasja socialnih partnerjev," je pojasnila Lučka Böhm iz ZSSS. Za podpis usklajenih izhodišč je tudi glavni tajnik sindikata Sviz in vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. "Za nas je bistveno soglasje socialnih partnerjev, ki je eksplicitno zapisano. Kar pomeni, da bi zaposleni in v njihovem imenu sindikati lahko imeli nadzor nad oblikovanjem pokojninskih sprememb," je dejal.
Predlog dolgotrajne oskrbe obrnili na glavo
Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja več kot petnajst let. Napisani so bili že štirje predlogi, opravljene štiri javne razprave. Vendar ga nobena vlada do zdaj ni sprejela. Trenutno nastaja peti primerek. Ali je boljši od prejšnjih? Bo tokrat sprejet?
Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pretekla leta v pristojnosti ministrstva za delo in socialne zadeve. V začetku tega leta pa je njegovo pripravo prevzelo ministrstvo za zdravje. »Strokovnjaki s področja socialnega varstva smo prenosu nasprotovali. Predsedniku vlade smo tudi poslali poziv k ponovnemu premisleku,« pravi Vilko Kolbl, sekretar Socialne zbornice Slovenije.
-
V odnosih med Evropo in Združenimi državami Amerike je vse več razpok, nasprotij, ki bodo imele dolgoročne posledice za ves svet. Stoletno zavezništvo se z odločitvami 45. predsednika ZDA Donalda Trumpa krha, spodjedajo ga odločitve, ki se skrivajo za geslom »Najprej Amerika«. Prav, vsaka oblast naj najprej poskrbi za blaginjo svojih državljanov, tako bi morale delovati tudi evropske vlade. Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da je svet povezan, soodvisen, države so se z mednarodnimi pogodbami zavezale spoštovati sprejete zaveze.
-
Kaj pričakujejo v domovih?
Institucionalna oskrba je v Sloveniji dobro urejena, kar nam priznavajo tudi v tujini. Domovi starejših občanov tudi drugim krajanom ponujajo določene storitve, na primer začasne nastanitve, dnevno varstvo v dnevnih centrih, pomoč na domu, razvoze kosil … Stanovalcem zagotavljajo kakovostno bivanje, opažajo pa, da je vedno manj tistih, ki lahko sami krijejo potrebno oskrbo, kar je skrb vzbujajoče, omenjata sogovornika.
Zoran Hoblaj, direktor DSO Rakičan: »V zakonu o dolgotrajni oskrbi bi morali urediti predvsem košarico storitev, ki jih bo zakon financiral, ne pa da razpravljamo o tem, koliko denarja imamo na voljo. Sprejemati zakon, ki ne bi imel rešitve za financiranje storitev iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, je nesmiselno. Uporabnik pri nas krije približno 75 odstotkov storitev iz lastnega žepa, le 25 odstotkov storitev se pokriva iz javnih sredstev. V Evropi pa so te številke obrnjene. In če primerjamo ekonomsko ceno v domovih ter ceno v bolnišnici, ki za isto osebo dobi do osemkrat več, kot dobimo domovi, ali pa ceno dnevne oskrbe zapornika, pridemo do zaključka, da je nekaj pri nas hudo narobe. Namesto da bi nadgradili dobro delujočo oskrbo starejših in jo podkrepili s finančnimi rešitvami, postavljamo sistem, ki vse obrača na glavo, uvaja birokracijo in nima odgovorov, kaj bo posameznik dobil financirano iz sistema dolgotrajne oskrbe in na kakšen način.«
-
Seks starejših in alkohol
Od nekdaj je znano, da je alkohol močan afrodiziak. Ankete, ki so jih naredili med 800.000 starejšimi v ZDA, kažejo, da si pitje alkohola pred seksom privošči več kot polovica moških in prav toliko žensk. Večina trdi, da jim alkohol olajša stike in poveča seksualni užitek.
Raziskava, ki so jo pravkar zaključili na nacionalnem inštitutu za raziskave bolezni odvisnosti, je kazala na opazne razlike med spoloma, kar zadeva učinek alkohola na seks. Zdravniki raziskovalci že dolgo opozarjajo, da uživanje alkohola pred seksom navadno vodi v različne bolezni odvisnosti.