Pomoč potrebujejo tudi tisti brez zavarovanja
Aleksander Doplihar iz Kamnika se je že pri sedmih letih odločil, da bo zdravnik. Vzrok za to sta bila padec in poškodba kolena. Zaradi hudega gnojnega vnetja mu je grozila celo amputacija noge. Noga je na srečo ostala, a je za devet centimetrov krajša. Takšna poškodba bi marsikoga omrtvičila. A ne našega sogovornika. Kar je kot sedemletnik sklenil, je kot odrasel moški uresničil. Postal je specialist za medicino dela, prometa in športa. Čeprav je že dobrih 28 let upokojen, je ves čas ostal zdravnik, zvest bolnikom. Zadnjih 17 let vodi ambulanto Pro Bono v Ljubljani. Kljub 88 letom in dejstvu, da hodi z berglami, še vedno – poleg vodenja – dvakrat na teden kot prostovoljec zdravi ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja.
Zakaj uradna in alternativna medicina ne gresta skupaj
Prof. dr. Pavel Poredoš, ki vodi Slovensko medicinsko akademijo, in prof. dr. Radko Komadina, ki je na čelu Slovenskega zdravniškega društva, sta skupaj s še nekaj uglednimi kolegi predstavila izjavo za javnost z naslovom Medicina in zdravilstvo potrebujeta jasno opredelitev. Pri tem zdravniki vztrajajo pri zakonski razmejitvi med alopatsko oziroma uradno zahodno medicino, ki jo učita tudi obe slovenski medicinski fakulteti, in tako imenovano alternativno medicino. Za zadnjo tudi menijo, da se sploh ne bi smela imenovati medicina, saj medicina temelji na znanstveno preverjenih metodah, podprta je s številnimi kliničnimi raziskavami, tako imenovana alternativna medicina pa naj bi delovala po občutku, »čarolijah« in naj bi imela le učinek placeba.
Tja, kamor gre še cesar peš … anketa
Kakšni so javni toaletni prostori, smo spraševali sogovornike.
Urška Telban, profesorica slovenščine in organizatorka socialne mreže, Lesno Brdo pri Vrhniki: »Menim, da je urejenost stranišč odvisna od števila obiskovalcev ter lokacije sanitarij. Opažam, da je vedno več plačljivih stranišč, kar lahko v nujnih situacijah povzroči zadrego. Meni osebno je veliko ljubše, da snažilki na krožničku po uporabi pustiš kovanec, ona pa poskrbi za čistočo. Plačljiva stranišča so večinoma bolj urejena in čista, vendar pogosto v njih ni tople vode.«
Osebno stališče do starosti je pomembnejše, kot mislimo
STARANJE V SLOVENIJI
Trije od petih nad 50 let starih prebivalcev Slovenije gledajo na življenje po upokojitvi zrelo in trezno – ti so usmerjeni v razvoj; dobra četrtina ima naivno stališče do starosti – če ga ne spremenijo, bodo čedalje bolj razočarani; vsak sedmi pa ima zelo slabo stališče, ki pelje v obolevanje, slabo sožitje in nezadovoljstvo s samim sabo. Te raziskovalne podatke smo si že ogledali. Zakaj pa je osebno stališče do svoje starosti tako pomembno?
Človek pri sedemdesetih letih – čedalje več nas je te starosti, saj se upokojuje številna povojna generacija. Za seboj imamo veliko dobrega in hudega, smo živi, sorazmerno zdravi in preskrbljeni, pred seboj pa imamo še nekaj dobrih možnosti, vsaj tako upamo. Živimo v družbi, kjer je starost odvratna, mrzka vsebina – staromrzništvo (ageizem) je v nas in okrog nas. »Ne misli na starost!« slišim od vrstnikov. Je to kaj boljši nasvet, kakor če bi me bili pri tridesetih letih opozarjali: »Ne misli na svojo družino! Ne misli na poklic in službo!«
Kje smo v primerjavi z drugimi državami
STARANJE V EVROPI
Pričujoča kolumna je prva v nizu, kjer bomo skušali predstaviti, kaj podatki največje evropske raziskave o staranju prebivalstva SHARE (Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe) povedo o starajočem se prebivalstvu v Sloveniji z zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vidikov. Čeprav SHARE slovi kot osnova množici znanstvenih študij in uradnih dokumentov, nastalih v preteklem desetletju in uporabljenih pri pripravi reform, bodo kolumne obarvane zelo poljudno in usmerjene k realnim problemom, ki zadevajo Slovenijo in njene starejše prebivalce. Tokrat bomo pogledali temo, ki je v Sloveniji najpogosteje na tapeti, ko govorimo o starejših: upokojevanje prebivalstva in pokojninska reforma.
-
Za slovenske zmage
Pravijo, da so volitve praznik demokracije, takrat naj bi volivci odločili, kdo bo v njihovem imenu vodil državo. To prepričanje velja vse od časa francoske revolucije, ko so obubožane množice brezpravnih tlačanov nasilno odstranile oblastnike, ki so jim svetovali, naj »jedo potico, če nimajo kruha«. V bistvu je v geslu o svobodi, bratstvu in enakosti zajeto bistvo družbe, ki temelji na delu in povezanosti ljudi in postavlja na prvo mesto odgovornost in pravice državljanov, ki na volitvah odločajo, kdo jim bo vladal.
Trpeti ali zaprositi za invalidski status?
Bolezen je za vsakega človeka huda nadloga, še posebej pa tedaj, ko je resno okrnjena njegova sposobnost za delo. Znajde se pred dilemo – ali pridobiti delni invalidski status ali se celo invalidsko upokojiti. Odločitev ni lahka. Marsikdo dolgo omahuje, upajoč, da se mu bo zdravje popravilo in bo, ker se starostno ne more ali ne želi upokojiti, že nekako zdržal.
»Pogosto z odločitvijo čakajo do zadnjega, takrat pa je za marsikoga že prepozno,« pravi Dean Premik, direktor sektorja za izvedenstvo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), ki organizacijsko vodi in izvaja postopek priznanja invalidskega statusa v celotni državi.
-
Spoznavanje Gardskega jezera
Poln avtobus bralcev Vzajemnosti se je s Kompasovim vodnikom Borisom Klančnikom sredi marca napotil v Italijo na ogled Gardskega jezera. Čeprav je ves dan po malem deževalo, ni manjkalo dobre volje. V letovišču Peschiera del Garda smo se z ladjo popeljali po največjem italijanskem jezeru, saj meri kar 370 kvadratnih kilometrov. V toplejših obdobjih leta tu vrvi od turistov in po cesti okrog jezera se vijejo dolge kolone. Še posebej je zanimiva cesta na severnem delu jezera, ker je vklesana v skalo in kjer so snemali enega od filmov o Jamesu Bondu.
Festival za tretje življenjsko obdobje vabi k sodelovanju
Festival za tretje življenjsko obdobje, ena največjih tovrstnih prireditev v Evropi, se časovno in vsebinsko navezuje na 1. oktober, mednarodni dan starejših. Že osemnajsti festival po vrsti bo od 1. do 3. oktobra 2018, kot vsa leta doslej v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Organizatorji vabijo k sodelovanju vse, ki bi se želeli vključiti v pogovore in predstavitve za zdravo in aktivno staranje. Sodelujete lahko v izobraževalnem ali kulturnem programu s predavanjem, delavnico, okroglo mizo, ali nastopom na odprtem odru. Ali pa se predstavite z razstavnim prostorom, tako imate možnost, da vaše izdelke ali storitve spozna okoli 17.000 obiskovalcev, kolikor jih je obiskalo lanski festival v treh dneh. Če se odločite, da boste eden od sponzorjev festivala, vam organizatorji zagotavljajo še večjo prepoznavnost in možnost oglaševanja preko promocijskih kanalov, ki so na voljo v okviru festivala.
Imamo prvo zdravilo proti staranju?
Prvič v zgodovini je vladni urad za prehrano in zdravila pod okriljem ministrstva Združenih držav Amerike za zdravje odobril klinično študijo o zdravilu, ki zdravi staranje. Študija bo ugotavljala, ali zdravilo Medformin upočasnjuje staranje in s tem starostne bolezni. Če bo uspešna, lahko pričakujemo povsem nov tip zdravil, ki zdravijo staranje, kar je bilo še pred kratkim znanstvena fantastika.
Skozi vso zgodovino so si ljudje prizadevali živeti dalj časa. Temu smo priča tudi pri najstarejšem epu – mezopotamskem Epu o Gilgamešu. Povprečna življenjska doba se je v zgodovini zaradi boljše hrane, manj napornega dela in napredka v medicini podaljšala. Na maksimalno življenjsko dobo ter starostne bolezni pa do nedavnega nismo znali uspešno vplivati v celoti. Če nam to v prihodnosti uspe, lahko to pomeni nov razred zdravil proti staranju.
