S tradicionalnim kuretovim/korantovim skokom 2. februarja opolnoči se bo začelo 58. kurentovanje na Ptuju, zagotovo največje pustovanje na Slovenskem. Letos bo praznovanje še posebej razigrano, saj so obhodi kurentov razglašeni za Unescovo nesnovno kulturno dediščino človeštva. Poleg kurentov, ki se jih na pustno nedelje zbere vsaj 600, pridejo na Ptuj še druge etnografske maske, slovenske in tuje.

  Pester program bo vse do 13. februarja, ko bodo pusta pokopali. Čez dan se bodo maškare vseh starosti zabavale na prostem, zvečer bodo plesi v maskah na različnih prizoriščih, vsak večer bodo goste v karnevalski dvorani zabavali domači in tuji glasbeniki, seveda pa ne bo manjkalo tradicionalnih prireditev in povork. Na ogled bodo različne razstave (filatelistična, o haloškem pustu ...) , delavnice priprave pustnih kostumov, na Murkovi ulici bo odprta srednjeveška tiskarna in kovnica denarja  ...

Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki sta začela veljati 21. januarja, prinašata kar nekaj novosti tako za paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev. Dobro jih je poznati, da ne bo kasneje prihajalo do nesporazumov. 

Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da so najpogostejši vzroki za predolge čakalne dobe (poleg pomanjkanja zdravstvenih kadrov): želja pacienta, da storitev opravi točno določeni zdravnik, večkratna odklonitev pacienta (še ne želi na operacijo, si je premislil …) ter pacienti, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja sploh niso sposobni za poseg, pa so vseeno na čakalni listi. Zato pričakujejo, da se bodo ravno z brisanjem teh pacientov s seznamov najbolj skrajšale čakalne vrste za operacije. Posameznike bodo poklicali na poseg, ko bodo zanj ustrezno telesno pripravljeni. 

Ob mednarodnem dnevu glasnega branja so po zamisli skupine društva upokojenih pedagoških delavk v Vodnikovi domačiji v Ljubljani prvič pripravili uro glasnega branja. Geslo letošnjega dneva je: Beri glasno, spremeni svet, obeležili pa ga bodo v vsaj stotih državah sveta.  

 Glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo, sporočajo iz Vodnikove domačije, kjer poudarjajo, da je branje v skupini tudi bolj zabavno. Zato se bodo ob glasnem branju proznih besedilih, poezije in dramatike, ob domačih in prevedenih tekstih, srečevali vsak prvi četrtek v mesecu ob 10. uri v prostorih vodnikove domačije, na Vodnikovi cesti 65 v Šiški.

 Inštitut za nutricionistiko je že četrto leto zapored predstavil najbolj inovativna živila, s čimer želi spodbuditi potrošnike, da izbiramo izdelke z bolj zdravo prehransko sestavo in iz lokalnih sestavin. Med 62 predlogi so izbrali osem prejemnikov priznanja za inovacijo leta 2018.

Kot je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je namen projekta spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil.

 Da bi otroci in mladostniki iz socialno šibkejših okolij imeli boljše možnosti za šolanje, NIVEA v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije že dvanajsto leto zapored organizira akcijo Podarite nam modro srce. Tudi letos bodo v učni sklad podarili 20.000 evrov in jih namenili za štipendije.

 Vabijo pa tudi vse prebivalce, da se pridružimo akciji Podarite nam modro srce in v znak podpore od 29. januarja do 27. februarja izdelujemo modra srca in jih lepimo na okna stanovanj, poslovnih prostorov, šol, vrtcev in drugih ustanov.

 Več kot dvajsetim slovenskim proizvodom, ki so zaščiteni na ravni EU so se včeraj pridružila tudi jajca izpod Kamniških planin. Pridobila so zaščiteno geografsko označbo. Po navedbah komisije EU   namreč "kamniška" jajca v primerjavi z drugimi vsebujejo vsaj dvakrat več maščobne kisline omega 3 zaradi lanenega semena, s katerim hranijo nesnice.

 Reja kokoši nesnic ima v območju okrog Kamniško-Savinjskih Alp, ki povezuje kraje: Šenčur, Gornje Jezersko, Solčava, Mozirje, Braslovče, Vransko, Trojane, Preserje in Vodice, bogato tradicijo. Kamniške kmetice so namreč z domačimi jajci oskrbovale ljubljanske tržnice in kuhinje že v 19. stoletju. Sprva so se vozile z moškimi, ki so z vozovi s konjsko vprego v mesto prevažali poljščine ali kurjavo, po letu 1891 pa z vlakom, ki je vozil med Kamnikom in Ljubljano.

Vlada je potrdila enkratni program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Letos bo tam, kjer so najdaljše čakalne dobe, na voljo 4367 dodatnih storitev v skupni vrednosti 16,6 milijona evrov, je po današnji seji vlade povedala ministrica Milojka Kolar Celarc. Deset  milijonov bo zagotovilo ministrstvo za zdravje, ostalo pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Skupaj s posebnim vladnim programom bo za skrajševanje čakalnih dob na voljo 30 milijonov evrov.

 Pri izvajalcih so prejeli podatke, koliko dodatnih izbranih storitev bi tam, kjer so najdaljše čakalne dobe, lahko opravili glede na kadrovske in prostorske omejitve. Na podlagi tega so pripravili program, je  povedala ministrica. Skupaj gre za 4367 dodatnih posegov, od tega 584 artroskopij, 300 endoprotez, 403 operacij kolka, 460 operacij hrbtenice, 584 operacij kil, 320 operacij ožilja, 213 operacij krčnih žil, 191 operacij na stopalu, 352 otorinolaringoloških operacij, 491 operacij žolčnih kamnov itd.

 Izpuščanje prvega jutranjega obroka v dobri veri, da zaradi manjšega vnosa kalorij ohranjamo zdravo telesno težo, ni dobra rešitev, je povedala Mojca Cepuš, certificirana nutricionistka, ob predstavitvi Natur aktiv BIO zajtrka. Za naš organizem je najbolje, da jemo več manjših obrokov na dan, predvsem pa se moramo držati dveh pravil: ne zajtrkujemo sladkarij (ne jemo sadnih jogurtov ali sladkih kosmičev), večerja pa naj bo pol manjša od zajtrka. Zjutraj je dobro pojesti kos kruha z namazom (sirni, zelenjavni, humus …), ki mu dodamo košček...

  Rak materničnega vratu je tretji najpogostejši rak pri ženskah (za rakom dojk in kožnim rakom). Od leta 2003, ko so smo uvedli državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb Zora, se je pojavnost skoraj prepolovila. Z rednimi pregledi pri ginekologu in cepljenjem proti virusu HPV, pa lahko bolezen v celoti preprečimo, je povedala Urška Ivanuš, dr. med., epidemiologinje v državnem programu Zora z Onkološkega inštituta Ljubljana ob začetku enajstega evropskega tedna  boja proti raku na materničnem vratu.