Psihološka pomoč odraslim v stiski

V prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje na Ipavčevi 18 od marca deluje psihološka svetovalnica za odrasle iz celjske regije. V strokovno svetovalno skupino so vključeni izkušeni psihologi različnih specialnosti in psihoterapevtskih smeri ter psihiatri.

Prva psihološka pomoč ni namenjena zdravljenju ali dolgotrajni psihoterapevtski obravnavi, pač pa naj bi služila kot strokovna opora v različnih življenjskih preizkušnjah (stiske v družini in v partnerskih odnosih, čustvene krize, spoprijemanje s hudo boleznijo in invalidnostjo, problemi zaradi drog in odvisnosti ...).

V Kinodvoru se končuje uspešna sezona Filmskih srečanj ob kavi. Abonma, namenjen zrelejšemu občinstvu, se bo v sredo, 19. maja, ob 10. uri iztekel s sklopom kratkih animiranih filmov Marjana Mančka, ki ga sestavljajo filmi Zimska želja (1982, 7 minut), Zavetje (1983, 1 minuta), Po delu počitek (1983, 1,5 minute), Kamen (1984, 8 minut), Ogledalce (1985, 8 minut), Ljubo doma (1985, 5 minut), Na liniji (1989, 6 minut), Hribci – Zajtrk (1993, 5 minut), Hribci – Prava pot (1993, 6 minut), Hribci – Trofeja (1993, 5 minut), Kako se znebiš mačota (1999, 9 minut) in Be (2003, 8 minut).

Festival prestopa državne meje

Festival za tretje življenjsko obdobje bo že deseto leto zapored med 29. septembrom in 1. oktobrom 2010 v Cankarjevem domu odprl vrata medgeneracijski solidarnosti, izmenjavi idej in ustvarjanju strpnejše družbe. Letos bo svoje sporočilo razširil prek meja Slovenije in s tem pridobil mednarodni značaj. Jubilejnemu, desetemu srečanju pevskih zborov društev upokojencev se bodo namreč ridružili zamejski pevski zbori iz Italije, Avstrije in Madžarske. Prihod na festival so že napovedale delegacije iz Madžarske, Romunije in Slovaške, predstavniki festivala pa predstavljajo poslanstvo festivala združenjem upokojencev v državah nekdanje Jugoslavije in jih vabijo k sodelovanju.

Sobota, 12. junij

Vstopna mesta: Kranj, Ljubljana, Celje

Prvič se bomo ustavili v Krapini, kjer si bomo ogledali svetovno znano nahajališče neandertalskega človeka z bogato zbirko fosilov. Nato se bomo odpeljali v Trakoščan, ki se postavlja z enim najlepše oblikovanih in vzdrževanih parkov na Hrvaškem. Ogledali si bomo dvorec iz 13. stoletja na visokem stožčastem hribu, ki se dviga nad jezercem. Prvi znani lastniki so bili grofje Celjski.

Sledil bo ogled Varaždina, ki veliko pozornosti namenja turizmu. Zagotovo boste presenečeni nad številnimi cvetličnimi zasaditvami v mestu s skoraj 50.000 prebivalci. Med najstarejše zgradbe sodi Stari grad, kjer je zdaj mestni muzej. Domnevno naj bi ga zgradili v 12. stoletju. Varaždinsko pokopališče je biser vrtne arhitekture in naravni spomenik. Za mnoge strokovnjake je eno najlepših mestnih pokopališč v tem delu Evrope. Na tej lokaciji je od leta 1773. Zdajšnjo skladno podobo je leta 1905 zaznamoval parkovni arhitekt Herman Haller.

Rastoke, Plitvice

Sobota, 8. maj 2010

Vstopna mesta: Maribor, Celje, Ljubljana, Novo mesto.

Odhod avtobusa v zgodnjih jutranjih urah. V dolini reke Korane in Slunja si boste ogledali »Male Plitvice«, kot nekateri imenujejo Rastoke. Zanimive so zaradi naravnih lepot s številnimi slapovi in ohranjeno arhitekturo mlinov in žag.

Plitvička jezera, ki so bila za nacionalni park razglašena že leta 1949, obsegajo šestnajst večjih in manjših jezer s kristalno čisto vodo. Sprehodili se boste po lepo urejenih stezicah in brveh, se popeljali z ladjico in cestnim vlakcem.

V abonmaju, namenjenem starejšemu občinstvu, si lahko v Kinodvoru ogledate film bosanskega režiserja Pjera Žalice Pri stricu Idrizu (Kod amidže Idriza). V povojnem Sarajevu živita Ibriz in Sabira, ostarel muslimanski zakonski par. Njun edini sin je padel v vojni, snaha se je z vnukinjo odselila. Nekega dne ju obišče njun nečak, da bi jima popravil bojler in malce poklepetal ... Zgodba je kratka in preprosta, a film sestavljajo drobni detajli, ki ob spremljavi mandoline izvabljajo smeh in solze.

mar. '10

Pomlad prihaja, na tržnici ponujajo zvončke in regrat. Sneg je skopnel in razkril umazanijo in smeti, ki jih bomo sredi aprila vsi v Sloveniji prostovoljno in z veseljem pobirali, kajti v ozadju te vseslovenske akcije je iniciativa, porojena iz državljanske zavesti dveh entuziastov. Značilno je, da opozarjanje dveh mladih geologov na hude ekološke probleme ni obrodilo sadov v uradniških državnih in občinskih strukturah; kot vedno je zalegel šele poziv „navadnim“ državljanom. Vsi bomo torej zavihali rokave, vsi bomo prostovoljci brez plačila.