Čeprav je marsikateri med zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Krka prostovoljec tudi med letom, jih vsako leto več izkaže solidarnost med tradicionalnim tednom humanosti in prostovoljstva. Pripravijo ga aprila, ko podjetje praznuje rojstni dan, spomnimo pa se tudi svetovnega dneva Zemlje in mednarodnega dneva mladih prostovoljcev.

Med 9. in 14. aprilom bodo krkaši  v vseh organizacijskih enotah že sedmo leto zapored zbirali oblačila in obutev, druge potrebščine in hrano za živali, darovali bodo kri, v prostorih Rdečega križa in Karitas bodo pomagali pakirati živilske pakete in sortirati oblačila. V Živalskem vrtu v Ljubljani bodo nekateri urejali park. Družili se bodo s stanovalci iz 29 domov starejših občanov, pripravili jim bodo delavnice za urjenje spomina, skupaj bodo ustvarjali in prepevali.

Za izboljšanje kakovosti življenja, da bi imeli več zdravih let življenja, je še veliko prostora, so med drugim poudarili na srečanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi v poznih letih smo lahko še kako vitalni in ustvarjalni. To stoletje bo stoletje starejših, je bilo med drugim slišati na srečanju.

"Družba, ki mora zdravje prepoznati kot temeljno vrednoto, mora zagotoviti dostop do zdravja, torej do zdrave pitne vode, hrane in zraka, do zdravega bivalnega in delovnega okolja," je na današnjem srečanju  dejala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. V ta namen se morajo povezati vsi sektorji in vse generacije. Zaradi staranja prebivalstva bodo po njenih besedah potrebne vse številnejše prilagoditve denimo na trgu dela, v socialni zaščiti, delovnem okolju ter civilni in politični participaciji. Za vseživljenjsko učenje, ki ga poudarja tudi vladna strategija dolgožive družbe, sta  potrebna medgeneracijsko sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh vključenih. Pri tem bo treba po njenih besedah pri komunikaciji uporabljati jezik, ki bo razumljiv vsem, ne le avtorju. "Tako ne bo dovolj le učenje samo, ampak bo potrebna tudi veščina učenja," je opozorila.

 Le do konca aprila je v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju na ogled rokopis Rekviema skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791). Gre za enega najpomembnejših skladateljskih rokopisov na svetu, ki ostaja ovit v tančico skrivnosti in legend.

Mozart je Rekviem napisal po naročilu. Poleti 1791 je k njemu prišel v črno oblečen in zamaskiran moški ter mu naročil, naj napiše mašo za umrle. Čeprav je močno zadolženi skladatelj želel naročilo sprva zavrniti, ga je zaradi dobrega plačila vendarle sprejel. Danes vemo, da mu je Rekviem naročil grof Walsegg-Stuppach v spomin na svojo prezgodaj preminulo ženo in se je želel pod skladbo podpisati sam. Skladatelj se je nemudoma lotil dela, komponiral celo na svoji smrtni postelji in bil prepričan, da piše pogrebno mašo zase. Ker je hkrati ustvarjal še operi Čarobna piščal in Titus, mu Rekviema do svoje smrti leta 1791 ni uspelo dokončati. To je pozneje storil njegov učenec in pomočnik Süßmayr, prvič pa so ga uprizorili leta 1793 na Dunaju.

 Čemaž oz. medvedov luk (Allium ursinum L.), je priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljamo solate, juhe in namaze. Vendar ga pri nabiranju zlahka zamenjamo s podobnimi strupenimi rastlinami, kot so jesenski podlesek, bela čmerika in šmarnica, ki imajo podobne podolgovate liste. Vendar: listi čemaža so tanjši, ovalni in dišijo po česnu!

V ljubljanskem kliničnem centru sta se pred dnevi dva človeka zastrupila z jesenskim podleskom. Žena je žal umrla, mož pa je še vedno v kritičnem stanju. Zato je vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana doc. dr. Miran Brvar, dr. med., znova posvaril javnost pred usodnimi napakami.  Jesenski podlesek vsebuje močan strup kolhicin, ki zavre delitev celic in prizadene vse organe. Smrtno nevaren je že v majhnih odmerkih - če zaužijemo dve rastlini oziroma od deset do 50 gramov rastline.

 Društvo onkoloških bolnikov Slovenije z akcijo Pravi moški ozavešča širšo javnost o rakih pri moških. Letošnji osrednji dogodek so poimenovali Zakorakaj k zdravju, s čimer želijo spodbuditi predvsem moške k aktivnejšemu življenjskemu slogu, saj tako lahko občutno zmanjšajo tveganje, da bi zboleli za rakom. Cilj dolgoročnega projekta je, da bi čim manj moških zbolelo za rakom in čim več zbolelih premagalo bolezen.

 K sodelovanju so povabili Policijo in Sindikat policistov Slovenije in skupaj organizirajo pohod. Udeleženci – policisti, člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije, njihovi svojci in vsi, ki se želite pridružiti, se bodo zbrali v soboto, 7. aprila 2018, ob 10. uri pred Policijsko akademijo v Tacnu (Rocenska ulica 56, Ljubljana Šmartno) in se skupaj napotili na Šmarno goro.

Aleksander Doplihar iz Kamnika se je že pri sedmih letih odločil, da bo zdravnik. Vzrok za to sta bila padec in poškodba kolena. Zaradi hudega gnojnega vnetja mu je grozila celo amputacija noge. Noga je na srečo ostala, a je za devet centimetrov krajša. Takšna poškodba bi marsikoga omrtvičila. A ne našega sogovornika. Kar je kot sedemletnik sklenil, je kot odrasel moški uresničil. Postal je specialist za medicino dela, prometa in športa. Čeprav je že dobrih 28 let upokojen, je ves čas ostal zdravnik, zvest bolnikom. Zadnjih 17 let vodi ambulanto Pro Bono v Ljubljani. Kljub 88 letom in dejstvu, da hodi z berglami, še vedno – poleg vodenja – dvakrat na teden kot prostovoljec zdravi ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Kakšni so javni toaletni prostori, smo spraševali sogovornike.

Urška Telban, profesorica slovenščine in organizatorka socialne mreže, Lesno Brdo pri Vrhniki: »Menim, da je urejenost stranišč odvisna od števila obiskovalcev ter lokacije sanitarij. Opažam, da je vedno več plačljivih stranišč, kar lahko v nujnih situacijah povzroči zadrego. Meni osebno je veliko ljubše, da snažilki na krožničku po uporabi pustiš kovanec, ona pa poskrbi za čistočo. Plačljiva stranišča so večinoma bolj urejena in čista, vendar pogosto v njih ni tople vode.«

STARANJE V EVROPI

Pričujoča kolumna je prva v nizu, kjer bomo skušali predstaviti, kaj podatki največje evropske raziskave o staranju prebivalstva SHARE (Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe) povedo o starajočem se prebivalstvu v Sloveniji z zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vidikov. Čeprav SHARE slovi kot osnova množici znanstvenih študij in uradnih dokumentov, nastalih v preteklem desetletju in uporabljenih pri pripravi reform, bodo kolumne obarvane zelo poljudno in usmerjene k realnim problemom, ki zadevajo Slovenijo in njene starejše prebivalce. Tokrat bomo pogledali temo, ki je v Sloveniji najpogosteje na tapeti, ko govorimo o starejših: upokojevanje prebivalstva in pokojninska reforma.