-
Na vsakem srečanju, poimenovanem Bralni krog, mag. Tilka Jamnik iz Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo predstavi tri otroške, tri mladinske ter tri knjige za odrasle. Starejše bralke in bralce ob odprtih slikanicah in prebiranju odlomkov nenehno spodbuja, da bi tudi v domačem krogu brali svojim vnukinjam in vnukom. V četrtek, 17. februarja, bodo ob 10. uri v središču pozornosti predvsem knjige, v katerih nastopajo slabovidni in slepi književni junaki ter dve slikanici v Braillovi pisavi. Vabljeni v Bralni krog tudi 17. marca, 21. aprila ter 19. maja.
-
Sicer pa Slovensko društvo hospic vsako prvo sredo v mesecu prireja srečanja, na katerih se udeleženci pogovarjalo o žalosti in žalovanju in skušajo spoznati, kako je žalost lahko tudi priložnost za osebno rast in za celjenje ran naše preteklosti. Tema srečanja 2. marca bo: Se ne moremo v družini medsebojno podpirati v žalosti?
Srečanja potekajo med 18. in 20. ure v prostorih društva v Ljubljani, Gosposvetska 9. Udeležbo sporočite na telefon 01 420 52 60, ker je število udeležencev omejeno. Informacije o hiši Hospic pa lahko dobite po telefonu 01 42 05 260, po elektronski pošti: hospic.lj@siol.net ali se ob delovnikih osebno zglasite v hiši na Hradeckega 20 (pod Golovcem). -
Muzej je odprt od torka do petka, pa tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure (vstop do 16. ure).
Predšolski otroci in šolarji se lahko med počitnicami od torka, 22. februarja, do petka, 25. februarja, udeležijo počitniških delavnic, ki bodo med 10. in 13. uro.
Prijave niso potrebne. Informacije po telefonu: 01 364 00 83, www.tms.si, -
Po predstavi se boste lahko pogovarjali s filmsko producentko Dunjo Klemenc.
V sredo, 2. marca, ob 10. uri pa bodo predvajali dramo Mati in hči (Mother and Child) ameriškega režiserja Rodriga Garcíe, ki ponazarja, kako pomembne za človekov obstoj so družinske povezave.
Filmski predstavi bo sledil pogovor z družinsko terapevtko Majdo Mramor.
Več o predstavah na www.kinodvor.org. Nevladne organizacije za spodbujanje izobraževanja starejših
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje je največja mreža v izobraževanju odraslih v Sloveniji, ki se ukvarja z izobraževanjem, medsebojnim učenjem, delovanjem in sodelovanjem starejših v lokalnem razvoju. Vanjo je vključenih 44 univerz, ki segajo tudi v manjše kraje in tako bistveno zmanjšujejo neenakosti, kar zadeva dostopnost starejših do izobraževanja. Mrežo članic Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje druži prepričanje in vizija, da se lahko starejši ne le z delom, temveč tudi z izobraževanjem vključujejo v...
-
LJUBLJANA Zaloška 29, 1000 Ljubljana. dr. Majda Zorec Karlovšek Tel. številka: 01 542 32 85 E-pošta: majda.zorec.karlovsek@zzv-lj.si; Uradne ure: ponedeljek od 15. do 19., sreda od 14.30 do 18.30, četrtek od 14.30 do 18.30 ure. Duša Hlade Zore Tel. številka: 01 542 32 85 E-pošta: dusa.zore@ zzv-lj.si Uradne ure: ponedeljek od 8. do 15., torek od 8. do 13. ure. ZASAVJE Melina Omrzel Petek Novi dom 11, 1430 Hrastnik Tel. številka: 03 56 46 471 E-pošta: melina.omrzel.petek@zzv-lj.si Uradne ure: ponedeljek od 14.
-
Evropski voditelji so napovedovali, da bo posodobljena pogodba o povezavah v Evropski uniji povečala vpliv državljanov na odnose v skupnosti. Dejanske razmere tega ne potrjujejo, še več, zdi se, da evropska politična elita vse bolj deluje v prid varovanja interesov kapitala, vse manj pa v dobro tistih, ki s svojim delom odločilno pripomorejo k ustvarjanju dobičkov, ki pa si jih v največji meri razdelijo lastniki kapitala, tako da za »navadne ljudi« ostane malo ali nič.
Zgovoren primer je sanacija finančne krize, ki so jo povzročili požrešni bankirji. Ko je denarja zmanjkalo, so vlade sanacijo bank reševale s »povečanjem javnega dolga« in začele omejevati sredstva za zdravstvo, šolstvo, socialne pravice. Zanimivo je, da se je prav v času iskanja izhoda iz finančne krize domala v vseh evropskih državah zaostrila razprava o vzdržnosti pokojninskega sistema. Drži, da se prebivalstvo stara in da bo treba tudi na tem področju pogledati dejstvom v oči, vendar davkoplačevalci upravičeno pričakujejo, da bodo vlade...
-
V letih, ko je družina, ki jo opisujem, premagovala največje povojno pomanjkanje (nismo ga tako hudo občutili, ker so to pomanjkanje doživljali vsi, no, skoraj vsi), je ta ali oni ponovil nedvomno zelo staro načelo: če denarja še tako manjka, za rože in knjigo ga ne bi smelo nikoli zmanjkati. Poskrbeli smo za to. Če je kdo koga obdaroval ali je kaj prejel v dar, je bila to največkrat knjiga. V časih največje inflacije knjige niso izgubljale vrednosti, in takrat, ko so lahko človeka zaradi kake preveč naravnost povedane, zlasti pa napisane besede ostro kaznovali, je bila knjiga še toliko bolj simbol svobode. Prav zato sta oče in mati z izleta onstran meje prinesla tudi knjižico Balantičevih pesmi. Če bi jo pri prestopu meje našla carina ali policija, bi bila za kaj takega kaznovana z letom dni zapora. Toda prav zato sta to knjižico kupila: da sta se uprla in se počutila svobodna.
K drugemu zdravniku po drugo mnenje
Oseminsedemdesetletni bolnik, ki so ga že dvakrat operirali na odprtem srcu, je na kontrolnem pregledu pri kardiologu izvedel, da ima zelo oslabelo srčno zaklopko. Zdravnik mu je zato predlagal še tretjo operacijo. Pacient in njegovi svojci pa se bojijo, da bi bila operacija zaradi starosti in splošne oslabelosti bolnika preveč tvegana, poleg tega je pacient na pregledu dobil občutek, da je bil opravljen preveč površno. Ali bolnik lahko dobi dodatne informacije o svojem zdravstvenem stanju in o možnostih zdravljenja?
BODI PROSTOVOLJEC – SPREMINJAJ SVET
S psom Zevsom med starejšimi
Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke je humanitarno in prostovoljno združenje oseb, ki s svojimi prijaznimi in usposobljenimi kužki pomagajo pri rehabilitaciji in izboljšanju počutja starejših, otrok in ljudi s posebnimi potrebami ali omejitvami. Psi na te ljudi delujejo zelo pozitivno, vzbudijo jim spomine, preženejo osamljenost, hkrati pa spodbujajo govor in pomagajo pri hoji in razgibavanju. Terapevtski pari (lastnik in kuža) vse pogosteje obiskujejo tudi stanovalce domov starejših občanov, in to v obojestransko zadovoljstvo, kot je zapisala ena od prostovoljk.
