Predstavljamo vam razmišljanja sogovornikov o duhovnosti in osebnostni rasti.

Ančka Gošnik Godec, mladinska ilustratorka, Ljubljana: »Moja duhovnost je moje delo, s katerim se družim že več desetletij. Še vedno zelo rada slikam, včasih kar ne morem odnehati. Stopam po poti tako resničnosti kot domišljije in po poti čudežne skrivnostnosti. Potopim se v svoj notranji svet, čutim globoko duhovno doživetje, mir in radost, izpolnjenost. Veliko poletij preživim v hišici ob Bohinjskem jezeru, kjer opazujem spreminjanje narave, sanjarim. Mislim, da je tudi resnično življenje globoko duhovno doživetje, druženja z dragimi ljudmi pa mi potrdijo smisel bivanja na svetu.«

Angleški biogerontolog dr. Aubery de Grey je poznan kot najglasnejši in najbolj optimističen predstavnik gibanja, ki želi podaljšati življenje s pomočjo znanosti. Njegova je naslednja misel: »Desetletja smo s kolegi raziskovali staranje kot prvo svetovno vojno: skoraj brezupen kompleks zgodovinske tragedije, o kateri lahko teoretiziramo in se prepiramo, ampak glede tega ne moremo storiti nič fundamentalnega.«

Brezupno naj bi bilo zato, ker so kemijske reakcije v telesu izjemno kompleksne in zato še nepopolno raziskane. Kako bi lahko z znanostjo podaljševali življenje, ko pa vendar ne vemo, na katere procese metabolizma bi morali vplivati, da se ne bi več starali. De Grey je svetovno slaven zato, ker je na to vprašanje podal svoje odgovore. Kot človek, ki je diplomiral iz računalniških ved, je telo primerjal s strojem in tako pokazal, kako bi lahko življenje podaljšali brez popolnega razumevanja njegovega delovanja. Njegova inženirska ideja je preprosta: popravi le tam, kjer se nabere škoda. Natančneje: popravi le tisto škodo na celični ravni, ki se z desetletji delovanja počasi nabere, in če je ne popravimo, povzroči običajne starostne bolezni. Če bi škodo popravili, se bolezni ne bi razvile, telo bi bilo pomlajeno in bi živelo dalj časa.

 S tradicionalnim kuretovim/korantovim skokom 2. februarja opolnoči se bo začelo 58. kurentovanje na Ptuju, zagotovo največje pustovanje na Slovenskem. Letos bo praznovanje še posebej razigrano, saj so obhodi kurentov razglašeni za Unescovo nesnovno kulturno dediščino človeštva. Poleg kurentov, ki se jih na pustno nedelje zbere vsaj 600, pridejo na Ptuj še druge etnografske maske, slovenske in tuje.

  Pester program bo vse do 13. februarja, ko bodo pusta pokopali. Čez dan se bodo maškare vseh starosti zabavale na prostem, zvečer bodo plesi v maskah na različnih prizoriščih, vsak večer bodo goste v karnevalski dvorani zabavali domači in tuji glasbeniki, seveda pa ne bo manjkalo tradicionalnih prireditev in povork. Na ogled bodo različne razstave (filatelistična, o haloškem pustu ...) , delavnice priprave pustnih kostumov, na Murkovi ulici bo odprta srednjeveška tiskarna in kovnica denarja  ...

Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki sta začela veljati 21. januarja, prinašata kar nekaj novosti tako za paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev. Dobro jih je poznati, da ne bo kasneje prihajalo do nesporazumov. 

Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da so najpogostejši vzroki za predolge čakalne dobe (poleg pomanjkanja zdravstvenih kadrov): želja pacienta, da storitev opravi točno določeni zdravnik, večkratna odklonitev pacienta (še ne želi na operacijo, si je premislil …) ter pacienti, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja sploh niso sposobni za poseg, pa so vseeno na čakalni listi. Zato pričakujejo, da se bodo ravno z brisanjem teh pacientov s seznamov najbolj skrajšale čakalne vrste za operacije. Posameznike bodo poklicali na poseg, ko bodo zanj ustrezno telesno pripravljeni. 

Ob mednarodnem dnevu glasnega branja so po zamisli skupine društva upokojenih pedagoških delavk v Vodnikovi domačiji v Ljubljani prvič pripravili uro glasnega branja. Geslo letošnjega dneva je: Beri glasno, spremeni svet, obeležili pa ga bodo v vsaj stotih državah sveta.  

 Glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo, sporočajo iz Vodnikove domačije, kjer poudarjajo, da je branje v skupini tudi bolj zabavno. Zato se bodo ob glasnem branju proznih besedilih, poezije in dramatike, ob domačih in prevedenih tekstih, srečevali vsak prvi četrtek v mesecu ob 10. uri v prostorih vodnikove domačije, na Vodnikovi cesti 65 v Šiški.

 Inštitut za nutricionistiko je že četrto leto zapored predstavil najbolj inovativna živila, s čimer želi spodbuditi potrošnike, da izbiramo izdelke z bolj zdravo prehransko sestavo in iz lokalnih sestavin. Med 62 predlogi so izbrali osem prejemnikov priznanja za inovacijo leta 2018.

Kot je povedal prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je namen projekta spodbujati inovativnost pri razvoju živil med domačimi proizvajalci in na ta način potrošnikom zagotoviti pestrejši izbor kakovostnih živil.

 Da bi otroci in mladostniki iz socialno šibkejših okolij imeli boljše možnosti za šolanje, NIVEA v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije že dvanajsto leto zapored organizira akcijo Podarite nam modro srce. Tudi letos bodo v učni sklad podarili 20.000 evrov in jih namenili za štipendije.

 Vabijo pa tudi vse prebivalce, da se pridružimo akciji Podarite nam modro srce in v znak podpore od 29. januarja do 27. februarja izdelujemo modra srca in jih lepimo na okna stanovanj, poslovnih prostorov, šol, vrtcev in drugih ustanov.

 Več kot dvajsetim slovenskim proizvodom, ki so zaščiteni na ravni EU so se včeraj pridružila tudi jajca izpod Kamniških planin. Pridobila so zaščiteno geografsko označbo. Po navedbah komisije EU   namreč "kamniška" jajca v primerjavi z drugimi vsebujejo vsaj dvakrat več maščobne kisline omega 3 zaradi lanenega semena, s katerim hranijo nesnice.

 Reja kokoši nesnic ima v območju okrog Kamniško-Savinjskih Alp, ki povezuje kraje: Šenčur, Gornje Jezersko, Solčava, Mozirje, Braslovče, Vransko, Trojane, Preserje in Vodice, bogato tradicijo. Kamniške kmetice so namreč z domačimi jajci oskrbovale ljubljanske tržnice in kuhinje že v 19. stoletju. Sprva so se vozile z moškimi, ki so z vozovi s konjsko vprego v mesto prevažali poljščine ali kurjavo, po letu 1891 pa z vlakom, ki je vozil med Kamnikom in Ljubljano.