Ljubiteljska kultura, pa naj gre za sodelovanje v pevskih zborih, godbah na pihala, folklornih skupinah, dramskih, slikarskih, literarnih in drugih društvih in še kje, ima  pri nas dolgo in globoko tradicijo. Po ocenah Javnega sklada kulturnih dejavnosti (JSKD) se kar 4 milijone obiskovalcev vsako leto udeleži 25 tisoč kulturnih dogodkov, ki jih ustvarijo ljubitelji – torej ljudje, ki ustvarjajo, ne da bi za svoje delo prejemali plačilo. Visoko usposobljeni mentorji in strokovni delavci pa poskrbijo za visoko raven  izvedenih dogodkov. Enkrat na leto, v majskem Tednu ljubiteljske kulture, vsi ti stopijo v ospredje.

Učenje nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih in v vseh okoljih, kjer se udejstvujemo. Za pridobivanje novega znanja, spretnosti in veščin je vedno pravi čas in prostor, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer že dvaindvajsetič pripravljajo Teden vseživljenjskega učenja ali TVU. Potekal bo od 12. do 21. maja, nekatere dogodke bodo podaljšali vse do 30. junija.

Po številnih krajih organizatorji (ljudske univerze, šole, društva, knjižnice, zavodi indr.) načrtujejo različne dogodke, blizu osem tisoč jih bo. Med temi so predstavitve formalnih in neformalnih izobraževalnih programov, projektov, poklicev, metod učenja in učne pomoči; obiskovalce vedno pritegnejo različni tečaji (jezikovni, računalniški …), delavnice (likovne, glasbene in plesne delavnice, delavnice oblikovanja keramičnih izdelkov, slikanja na svilo, klekljanja, rezbarjenja, ustvarjalne delavnice za starejše in otroke), predavanja ali...

 Jutri, 12. maja, se bodo v Šmarjeških Toplicah srečali člani vseh skupin Društva Šola zdravja (DŠZ). Dogodek je del nacionalnega projekta "Slovenija v gibanju 365", ki združuje različne športno-rekreativne prireditve in redne vadbe.

Vadba »1000 gibov« se bo začela ob 8. 30 uri, potekala bo v športnem parku v Šmarjeških Toplicah nad hotelom, v primeru dežja pa v športni dvorani na Otočcu. Vodil jo bo idejni vodja in ustanovitelj DŠZ Nikolay Grishin, dr. med. Oranžnim telovadcem se lahko pridružite tudi mimoidoči!

Izkoristite vsako priložnost za gibanje (doma, na poti, v šoli/službi, v prostem času), omejite čas neprekinjenega daljšega sedenja in naredite nekaj za svoje zdravje, ob današnjem svetovnem dnevu gibanja priporočajo pristojni z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je 10. maj za svetovni dan gibanja razglasila leta 2002, predstavlja telesna nedejavnost namreč četrti glavni dejavnik tveganja za splošno umrljivost. Na NIJZ pa poudarjajo, da aktiven življenjski slog bistveno prispeva k ohranjanju oziroma izboljšanju človekovega zdravja in preventivno deluje pred pojavom različnih zdravstvenih zapletov.

Ob prazniku Ljubljane, 9. maju, je župan Zoran Janković na slavnostni seji Mestnega sveta MOL podelil najvišja priznanja mesta. Dosežki in zasluge prejemnikov pa segajo daleč preko meja slovenskega glavnega mesta. 

 Naziv častna meščanka Ljubljane je prejela pediatrinja in psihiatrinja ter strokovnjakinja za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter predsednica Slovenske filantropije prim. Anica Mikuš Kos, dr. med. Strokovnjakinja, ki jo cenijo po vsem svetu, je življenje posvetila raziskovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Neprecenljiv je njen prispevek pri razvijanju posebnih psihosocialnih programov za zaščito duševnega zdravja otrok na območjih, prizadetih zaradi vojn in oboroženih konfliktov.

 Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju. O teh temah so včeraj razpravljali na konferenci Slovenija 2030 - Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.

Ta je dejal, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih, do leta 2030 se bo zmanjšalo število starih med 20 in 64 leti, povečalo pa se bo število starejših od 65 let. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen. Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.

 Demenca je neozdravljiva bolezen, ki predstavlja vedno večji socialni in tudi finančni problem sodobne družbe. Najmanj eden od 9 ljudi, starejših od 65 let ima Alzheimerjevo bolezen. V Sloveniji je trenutno okoli 32.000 bolnikov, zaradi demografskih trendov pa naj bi se število v prihodnjih dvajsetih letih podvojilo. Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb  v možganih, zato si tako zdravniki kot bolniki in njihovi svojci prizadevajo za uvedbo presejalnih testov za demenco, kot že uspešno nekaj let delujejo Svit, Dora in Zora. Podoben dvomesečni projekt, od katerega si vsi  obetajo precej dobrega, se je ravnokar začel.

Že nekaj desetletij mineva teden od  8. do 15. maja kot Teden Rdečega križa Slovenije. V tem času uporabnikom medkrajevnega in mednarodnega letalskega, železniškega, ladijskega in avtobusnega prometa ali pošte poleg storitve obračunajo tudi prispevek, ki gre v korist Rdečega križa Slovenije.

Prispevek se obračuna od vsake prodane vozovnice oziroma od vsake poštne pošiljke v notranjem in mednarodnem prometu, razen za knjige, časopise in revije. Vlada Republike Slovenije je letos določila prispevek v višini 17 centov. Natisnjenih je 2.600 000 doplačilnih znamk in 25.000 doplačilnih nalepk za javni potniški promet. V letu 2016  so v Tednu Rdečega križa na ta način zbrali 346.837 evrov.

Možgansko kap, ki je posledica zapore možganske arterije ali znotraj možganske krvavitve, je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, številni pa utrpijo hude posledice,  od ohromitve delov telesa, nezmožnosti hoje ali uporabe rok, okrnjene so sposobnosti osnovne komunikacije ali razumevanje govora, bolnikom lahko kap spremeni osebnost, okrni spomin ali povzroči depresijo.

Rehabilitacija je dolgotrajna, zahtevna in draga, žal je mnogi bolniki niso deležni v takem obsegu, kot bi jo potrebovali, zlasti potem, ko so v domači oskrbi. Tudi strokovnjakov: fizioterapevtov, delovnih terapevtov, psihologov in logopedov je premalo. Predvsem pa področje ni sistemsko urejeno na državni ravni, čeprav številni primeri dokazujejo, da so bolniki po rehabilitaciji zaživeli kar se da polno življenje, mnogi so našli tudi zaposlitev.