Starejši o tem, da doživljajo nasilje bodisi v lastni družini bodisi s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, težko spregovorijo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost in odvisnost ter jih pripeljalo v še večjo stisko, poudarjajo v Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi, ki deluje v okviru Zbornice – Zveze, stanovske organizacije medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. juniju.

 Združenje Trubarjev forum in Zaživi življenje vas vabita na prav poseben koncert v počastitev izida posodobljenega Dalmatinovega prevoda Nove zaveze in jubilejnega leta reformacije. Nastopil bo ameriški mešani pevski zbor, ki je v Slovenijo  na krajšo turnejo prišel posebej za to priložnost. 

Zbor The Placer Pops Chorale iz Kalifornije bo nastopil na gala koncertu v Slovenski filharmoniji v nedeljo, 18. junija ob 19. uri,  ob spremljavi slovenskih instrumentalistov ter s posebno gostjo Katarino Bordner, ki je med drugim posodila pevski glas priljubljenim pravljičnim junakinjam v sinhronizacijah animiranih filmov Zlatolaska, Princesa in žabec ter Troli.

Rožnik je  staro ime za junij, ki ga je dobil  ravno zaradi vrtnic, ki takrat najbolj bujno cvetijo. Letos pa so vrtnice še toliko bolj v ospredju. Ljubljana bo namreč od 11. do 14. junija gostila kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic. Udeleženci iz kar 22 držav bodo dva dni preživeli v Ljubljani in dva dni v Arboretumu Volčji Potok.

 Arboretum se te dni še posebej splača obiskati, saj v parku cvetita kar 902 sorti vrtnic, v lani prenovljenem Zgornjem rozariju, v Spodnjem rozariju in na "Kongresnem griču", kot so poimenovali brežino pred pristavo. Med njimi je sto petdeset vrtnic iz zgodovinskih razredov belih rož, burbonk, stolistnic, galk, damaščank, skrižanih bengalk, skrižanih ponavljavk indr. Posebnost zbirke so sorte, ki jih je ustvarila vzhodna polovica Evrope in jih doslej ni bilo mogoče videti še nikjer drugje.

Zaradi povečanega pojavljanja hepatitisa A v Evropi Nacionalni inštitut za javno zdravje potnikom priporoča cepljenje.

V zadnjem času iz številnih držav poročajo o povečanem številu okužb z virusom hepatitisa A. Tveganje za okužbo je sicer visoko pri potovanju v države s slabšimi higiensko sanitarnimi razmerami, vendar pa je zaradi obsežnega pojavljanja virusa hepatitisa A v razvitih zahodnoevropskih državah tveganje za okužbo sedaj povečano tudi pri potovanju po Evropi.

Hepatitis A je virusno obolenje jeter, ki ga imenujemo tudi nalezljiva zlatenica. Bolezenski znaki se pojavijo v 15-50 dneh po okužbi. Če se z virusom okužijo odrasle osebe, bolezen pri večini poteka v izraženi obliki s pojavom zlatenice, pri starejših od 50 let in pri imunsko oslabelih osebah pa se bolezen lahko končna tudi s smrtjo (pri približno dveh odstotkih).

 V Ljubljani so na desetih stalnih lokacijah že začele z delom čisto posebne knjižnice – take, ki knjige različnih žanrov za vse starosti ter  časopise in revije ponujajo v branje kar na prostem. Med njimi so tudi knjižne novosti ter tuji časopisi in revije. Ob lepem dnevi izberete primeren kraj, sedete (ali ležete na travo) in berete po mili volji …

Knjižnice pod krošnjami najdete v Parku Tivoli, na Trnovski plaži, Ljubljanskem gradu, v Parku Zvezda (Ameriška Knjižnica pod krošnjami), v Vodnikovi domačiji Šiška (ta je odprta vse leto), na Petkovškovem nabrežju, v Družinskem centru Mala ulica, knjižnici, namenjenih otrokom pa sta v Viških vrtcih – enota Jamova ter na OŠ Valentina Vodnika. V parku Tivoli ter na Trnovski plaži lahko berete tudi elektronske knjige. Najpogosteje so knjižnice odprte ob četrtkih in petkih popoldne ter ob koncu tedna. 

 "Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši ..."  Junij ni samo mesec vrtnic, pač pa tudi češenj.  Še posebej v  Goriških brdih jih častijo in na njihov račun že od začetka junija praznujejo. V sklopu njihove največje tradicionalne prireditve, Praznika češenj, potekajo kulturni, etnološki, kulinarični in športni dogodki že vse od 3. junija. Ta konec tedna bo prireditev dosegla prvi vrhunec.

V soboto in nedeljo bo posebej veselo na dvorišču gradu Dobrovo in v vasi Šmartno, kjer se bo dogajalo od jutra do pozne noči:  plesni in pevski nastopi, delavnice za otroke, stojnice z mnogimi dobrotami, med drugim s češnjevimi jedmi, ki jih bodo pekle briške gospodinje in seveda na kilograme sladkih češenj. Obiskovalci se bodo lahko udeležili ogleda kleti Brda in degustacije vin ter vodene degustacije oljčnega olja v sejni sobi v Kleti brda. Na ogled bo več razstav - razstava  likovnih del osnovnošolcev, pa vinarstva in vinogradništva v Brdih, razstava češenj, razstava o zgodovini praznika češenj, ki ga letos pripravljajo že 51. leto zapored. Zvečer pa bodo zbrane zabavali različni glasbeni izvajalci. Tisti, ki jih zanima zgodovina, vabljeni v Muzej 1. svetovne vojne in ogled kavern na Sabotinu, oba dneva ob 10., 12. in 16. uri  (info: Bogdan Potokar, tel.: 040 253 234)

 Na Soriški planini, na katero se bo kmalu vrnila pašna živina, že vse cveti. Zato 10. in 11. junija pripravljajo prireditev Pozdrav poletju: Alpsko cvetje na Soriški planini. Obratovala bo dvosedežnica Lajnar, v gostišču Brunarica bodo pripravili čaje in jedi, obogatene s planinskimi cvetlicami. V nedeljo, 11. junija, ob 13. uri bo zeliščarica Jožica Bajc Pivec vodila zeliščarsko delavnico. Zanjo so obvezne prijave na tel. št.: 040 565 891 (Polona Golija).

Zadnji junijski konec tedna pa vabljeni na Pozdrav počitnicam, uradni začetek poletne sezone na Soriški planini. Med drugim si lahko ogledate 3. etapo kolesarskega tekmovanja Trans Julius, otroci se lahko sprehodijo po učni poti in udeležijo različnih športnih dejavnosti na prostem, odrasli pa vodenega pohoda po rapalski meji.

 Kot je na svojem blogu sporočila evropska poslanka Tanja Fajon, je Evropski parlament med prejemnike nagrad »Državljan Evrope« za leto 2017 vključil tudi Zvezo društev upokojencev Slovenije, za program Starejši za starejše.

Program so razvile upokojene strokovnjakinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije  in poteka od leta 2004. Bistvo programa je v tem, da starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo. V lanskem letu je 2.914 prostovoljcev opravilo 106.685 obiskov in 66.328 pomoči v okviru društev upokojencev in drugih organizacij.

V soboto, tretji dan srečanja, smo se s štirimi avtobusi podali po notranjosti Hercegovine v Mostar in potem v Medžugorje. Dva avtobusa pa sta odpeljala udeležence na ogled Dubrovnika. Bilo je vroče, v Mostarju celo 37 stopinj Celzija, ampak neponovljivo. Na srečanju Vzajemnosti ni nikoli dolgčas, vedno se nekaj dogaja, tako smo z izleta šli naravnost na predavanje Marije Merljak o sredozemski kuhinji. Skupaj z našo naročnico Majdo Pelicon in Kompasovimi animatorji so spekli zeliščne palačinke Vzajemnosti, jih razrezali na manjše koščke in obložili s šunko, sirom, gobami in zelišči. Okusne prigrizke so udeleženci delavnice tudi poizkusili. Vmes smo od gospe Marije izvedeli veliko napotkov za zdravo prehranjevanje. Sledila je večerja in po njej zabava s plesom in igrami. Plesalo se je celo na hodniku pred dvigalom. Trije dnevi so minili kot bi mignil, v nedeljo zgodaj dopoldan smo se morali posloviti. Pomahali smo si v slovo in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo.

 Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) oziroma njena Skupina za srebrno ekonomijo  je pripravila posvet Vseživljenjsko učenje, delo in razvoj je temelj srebrne ekonomije. O tej temi so razpravljali  predstavniki vlade, ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ministrstva za šolstvo in šport, obrtne zbornice, ter upokojeni strokovnjaki Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje in Zdusa.

Srebrna ekonomija je del običajne ekonomije, ni ločena od nje! Razprava o njej se pojavlja v zadnjih letih ob dejstvu, da se število baby-boomerjev povečuje, da bodo ti verjetno imeli tudi posebne potrebe kot so drugačno stanovanje, potovanja zunaj sezone, nova tehnologija za različne storitve itd. Vplivali bodo na ekonomijo ustvarjalnih in starejšim prijaznih mest. Skratka, starejših ne bo moč obravnavati mimogrede, kajti veliko jih bo!