-
V odnosih med Evropo in Združenimi državami Amerike je vse več razpok, nasprotij, ki bodo imele dolgoročne posledice za ves svet. Stoletno zavezništvo se z odločitvami 45. predsednika ZDA Donalda Trumpa krha, spodjedajo ga odločitve, ki se skrivajo za geslom »Najprej Amerika«. Prav, vsaka oblast naj najprej poskrbi za blaginjo svojih državljanov, tako bi morale delovati tudi evropske vlade. Pri tem pa je vendarle treba upoštevati, da je svet povezan, soodvisen, države so se z mednarodnimi pogodbami zavezale spoštovati sprejete zaveze.
-
Nedeljski koncerti ljubljanskih godb
Ljubljanski pihalni orkestri že šesto leto poživljajo mestno dogajanje z nedeljskimi promenadnimi koncerti. Vse nedelje (do 24. septembra) Pihalni orkester Litostroj, Pihalni orkester Bežigrad, Godba ljubljanskih veteranov (na fotografiji), Pihalni orkester Vič in Papirniški pihalni orkester Vevče izmenoma igrajo ob 11. uri v Tivoliju pred tivolskim gradom. Prav tu so pred mnogimi leti godbeniki že razveseljevali meščane s koncerti na ljubljanski promenadi. (M. P., fotografija: Anton Zupanc)
-
Kaj pričakujejo v domovih?
Institucionalna oskrba je v Sloveniji dobro urejena, kar nam priznavajo tudi v tujini. Domovi starejših občanov tudi drugim krajanom ponujajo določene storitve, na primer začasne nastanitve, dnevno varstvo v dnevnih centrih, pomoč na domu, razvoze kosil … Stanovalcem zagotavljajo kakovostno bivanje, opažajo pa, da je vedno manj tistih, ki lahko sami krijejo potrebno oskrbo, kar je skrb vzbujajoče, omenjata sogovornika.
Zoran Hoblaj, direktor DSO Rakičan: »V zakonu o dolgotrajni oskrbi bi morali urediti predvsem košarico storitev, ki jih bo zakon financiral, ne pa da razpravljamo o tem, koliko denarja imamo na voljo. Sprejemati zakon, ki ne bi imel rešitve za financiranje storitev iz blagajne za dolgotrajno oskrbo, je nesmiselno. Uporabnik pri nas krije približno 75 odstotkov storitev iz lastnega žepa, le 25 odstotkov storitev se pokriva iz javnih sredstev. V Evropi pa so te številke obrnjene. In če primerjamo ekonomsko ceno v domovih ter ceno v bolnišnici, ki za isto osebo dobi do osemkrat več, kot dobimo domovi, ali pa ceno dnevne oskrbe zapornika, pridemo do zaključka, da je nekaj pri nas hudo narobe. Namesto da bi nadgradili dobro delujočo oskrbo starejših in jo podkrepili s finančnimi rešitvami, postavljamo sistem, ki vse obrača na glavo, uvaja birokracijo in nima odgovorov, kaj bo posameznik dobil financirano iz sistema dolgotrajne oskrbe in na kakšen način.«
Učim se živeti malo bolj počasi
Primarijka Jasna Rupnik Čuk je upokojena in hkrati še vedno aktivna pediatrinja, predana zdravnica, odmevna predsednica Društva anonimnih alkoholikov (AA), aktivna članica Zdravniškega društva. Z njeno pomočjo in zagnanostjo je v Logatcu pred več kot 20 leti nastal eden prvih centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki so se nato razširili po Sloveniji. Zapisana je svojemu poslanstvu in zato brez dlake na jeziku, če je treba izreči kakšno kritično misel tudi na račun kolegov zdravnikov. Je gospa nalezljive energije, mama treh odraslih otrok, babica Leonu in Lei pa tudi strastna plesalka flamenka.
Kako se generacije med seboj razlikujejo?
STARANJE V SLOVENIJI
Ali starejši bolje razumemo mlajše ali oni nas? Kakšne izkušnje imamo o tem, nam pove reprezentativna raziskava o potrebah, zmožnostih in stališčih nad 50 let starih ljudi Staranje v Sloveniji. Zelo različne – od skrajno slabih do zelo optimističnih. Pogoj za lepe medgeneracijske odnose je spoznavanje generacij. Če razlike poznamo, jih lahko sestavljamo za reševanje nalog ob staranju prebivalstva.
Kakšne so vaše izkušnje o tem, kako se razumejo mlajši in starejši – s katero od spodaj navedenih trditev se najbolj strinjate? Odgovori na to vprašanje so naslednji.
-
Približno 42.000 ljudi je po evidenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje maja letos čakalo na zdravniški pregled ali poseg dalj časa, kot določa zakon o pacientovih pravicah. To je nezakonito, a tudi nevarno: bolezen se lahko zaradi predolgega čakanja poslabša, zdravljenje je lahko manj učinkovito. Nekatere morda celo doleti prezgodnja smrt.
Razlogov za daljšanje čakalnih vrst prek dopustnega roka je več: slabo načrtovanje potreb po različnih zdravniških profilih, daljšanje življenjske dobe, premalo denarja za zdravstvo nasploh, organizacijske hibe itd. Večine ni mogoče odpraviti čez noč.
Osebe z demenco vabljene na konferenco
Slovensko združenje za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija letos praznuje 20. obletnico delovanja. Praznovanje bo sovpadalo z mednarodno konferenco o demenci – ASK 2017, ki bo 20. in 21. oktobra 2017 v Termah Čatež.
Na konferenci, deveti po vrsti, bodo sodelovali strokovnjaki in laiki z vseh področij, ki so povezana z demenco: nevrologi, psihiatri, družinski zdravniki, psihologi, socialni delavci, raziskovalci, predstavniki politike, državnih institucij, domov za starejše, nevladnih organizacij in druge. Vodilni svetovni in domači strokovnjaki bodo predstavili vrsto novosti na področju obravnave oseb z demenco, raziskav in znanstvenih dosežkov ter dobrih praks.Udeleženci pa si bodo ob tem lahko ogledali še gledališko predstavo Kje sem ostala?, ki raziskuje odnos ob razvoju demence skozi osebno in družbeno perspektivo.
Strankin predlog pokojninske reforme
Po mnenju stranke Nova Slovenija nujno potrebujemo reformo pokojninskega sistema – ki pa mora sovpadati z zdravstveno reformo in reformama javnega sektorja ter davkov in prispevkov. Pripravili so svoj predlog prenove pokojninskega sistema in ga predstavili na javni tribuni.
Kot je povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, sedanji pokojninski sistem že kratkoročno ni vzdržen, poleg tega razslojuje družbo, saj mnogi upokojenci ne prejemajo dostojnih pokojnin. Prav tako ni primerno, da država za pokojninsko blagajno prispeva več kot milijardo evrov iz državnega proračuna. Njihov predlog predvideva sistem s tremi pokojninskimi stebri. V prvega, ki bi bil obvezen, bi vsi zavarovanci vplačevali enako vsoto in sicer 150 evrov. Tudi drugi steber bi bil obvezen, vanj bi zavarovanci vplačevali po 6 odstotkov bruto plače, ta denar pa bi se plemenitil v izbranih naložbah. Sodelovanje v tretjem stebru pa bi bilo prostovoljno, zavarovanci bi po želji izbrali tako znesek kot zavarovalno-finančno institucijo. Reformo so pripravili ob predpostavki, da bi se ljudje upokojevali pri 65-tih letih s 40 leti pokojninske dobe. Najnižja izplačana pokojnina pa bi znašala toliko, kot je določen znesek za prag revščine, trenutno je to 617 evrov.
Dileme ob sprejemih na varovani oddelek
V okviru državnega preventivnega mehanizma, ki deluje pri uradu varuhinje človekovih pravic, so lani opravili 80 obiskov policijskih postaj, zavodov za prestajanje kazni, domov za starejše občane in posebnih socialnovarstvenih zavodov, zavodov s področja vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, psihiatričnih bolnišnic ter centra oziroma vstopno-sprejemnega centra za tujce. Ob obiskih preverjajo pravne podlage za sprejem v institucijo, bivalne razmere in obravnavo oseb, ki jim je odvzeta prostost.
-
Kako občutite in kako se prilagajate podnebnim spremembam? Ali lahko vsak posameznik pripomore k zmanjšanju teh sprememb in kako?
Dejan Savić, okoljevarstvenik, Ljubljana: »V vsakdanjem življenju se držim nekaj načel: ne jem mesa, ne hodim na dopuste z letali, izogibam se vožnji z osebnim avtom, varčujem s toplo vodo in energijo, s pametnim prezračevanjem stanovanja in pisarne zmanjšujem potrebo po klimatskih napravah. Moj najpomembnejši prispevek pa je okoljski aktivizem. Prizadevam si, da bi lahko vsak sam proizvajal energijo – iz sončne elektrarne na svoji strehi ali na strehi v širši skupnosti. Že zdaj pa lahko ljudje elektriko kupujejo le iz obnovljivih virov. Biti moramo dejavni državljani in pritiskati na poslance, župane in druge odločevalce, da bodo ukrepali.«
