Vesel je, ko vidi, kako se nekateri po upokojitvi prav razcvetijo, saj začnejo delati, kar so si vedno želeli. »Mnogi se posvetijo učenju, drugi svojim konjičkom, tretji se ukvarjajo z vnuki, četrti delajo na vrtu, vinogradu, potujejo, postanejo športniki, se družijo s prijatelji, za kar prej niso imeli časa, itd.,« je začel Jernej Rovšek, že štiri mandate eden izmed namestnikov varuha človekovih pravic, sicer pa pravnik po poklicu. Konec letošnjega leta se bo upokojil.

Z njim smo se pogovarjali predvsem o tem, kako se pripravlja na ta novi izziv …

Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dve ključni težavi: rodnost se zmanjšuje, življenjska doba pa podaljšuje. Zato povsod, z večjimi ali manjšimi odpori, daljšajo pokojninsko dobo in predvsem višajo starost, pri kateri se bo mogoče upokojiti. Ekonomisti namreč predvidevajo, da bodo pokojninske blagajne v nekaj desetletjih prazne, če se aktivna delovna doba ne bo podaljšala.

»In čeprav je starejših vse več, gube, sive nitke v laseh in manjša telesna moč niso v modi,« je med drugim dejala dr. Judith Bachay, profesorica družbenih ved na St. Thomas University na Floridi v ZDA, prva Fulbrihtova specialistka, ki je pred kratkim predavala v Ljubljani, in sicer o staranju tam čez veliko lužo, za člane Gerontološkega društva Slovenije in za vse, ki jih ta tema zanima. »Uspešno oziroma kakovostno staranje seveda ni kupovanje krem proti gubam, tudi niso kozmetične operacije, pač pa je treba živeti naprej čim dejavnejše, željam in zdravju ustrezno.«

Vabila v  Svit, državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu in danki, bodo po novem dobivali ženske in moški med 50. in 74. letom starosti in ne le do 69. leta, kot je veljalo doslej. S podaljšanjem obdobja testiranja na prikrito kri v blatu bodo vsako leto presejali kar 55 tisoč oseb več in s tem odkrili veliko več rakov v tako zgodnji fazi, da se lahko učinkovito pozdravijo ali pa z odstranitvijo predrakavih sprememb preprečili razvoj bolezni. Zdaj namreč vsako leto na novo zboli več kot 1600 Slovencev, približno 700 pa jih umre.

Mladinski svet Slovenije (MSS) je pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja izvedel zaključno prireditev natečaja Prostovoljec leta 2014, na kateri so na Brdu pri Kranju razglasili najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2014. Priznanja so podelili predsednik Republike Borut Pahor, ministrica dr. Anja Kopač Mrak ter predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl.

Za naj prostovoljski projekt je bil razglašen projekt Obnovimo slovenske gozdove, ki ga izvaja Zveza tabornikov Slovenije. V projekt je bilo vključenih 1600 prostovoljcev, ki so se pridružili akciji in zbrali sredstva za in posadili 50 000 sadik na skupno 23-ih lokacijah po Sloveniji in tako obnovili okrog 50 ha gozdov.

Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije so sporočili, da so v zvezi z izvršitvijo odločbe ustavnega sodišča, ki se nanaša na ponovno odmero pokojnin po uradni dolžnosti tistim upokojencem, za katere se je v postopkih revizije že ugotovilo, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa jim ta del še ni bil vštet, za preverjanje upravičenosti do ponovne odmere pokojnine evidentiral 5.615 zadev. Do 29. junija, ko se je iztekel šestdeset dnevni rok, so obravnavali 5.237 zadev. Izdanih je bilo 1.645 odločb, od tega se je v 1.290 zadevah spremenil znesek odmerjene pokojnine, v 355 primerih pa do spremembe zneska pokojnine ni prišlo, saj ponovna odmera ne vpliva na višino najugodnejše pokojninske osnove oziroma so pokojnine ne glede na vštevanje dela plače, namenjenega notranjemu odkupu, še vedno odmerjene od najnižje oziroma najvišje pokojninske osnove.

Na Poletni noči v Križankah je sinoči zazvenelo 20 največjih uspešnic Slovenske popevke izpod peresa Elze Budau, ki ji je bil gala koncert tudi posvečen. Pesmi so zapeli slovenski izvajalci ob spremljavi Big Band in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla.

Odmevale so zimzelene pesmi, kot so Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Zelena leta, Šepet poletnih trav, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed, Samo nasmeh je bolj grenak ter seveda Poletna noč, po kateri je prireditev dobila ime.

Tudi med poletnimi meseci se lahko od Celja do Podčetrtka zapeljete z muzejskim vlakom. Vlak vozi vsako soboto, s celjske železniške postaje krene dopoldne ob 9.35  ter popoldne ob 16.45. Med vožnjo ustavlja na postajah Šentjur, Grobelno, Šmarje pri Jelšah in Imeno.

Pri nakupu vozovnice lahko uveljavljate popuste (na primer vikend popust, za skupine ipd …), popust pa imate tudi pri nakupu kopalnih kart v Termah Olimia ter vstopnic za obisk gradu in muzejev v Celju.. Več informacij na: www.celeia.info.

Na Kongresnem trgu je vse pripravljeno za večerni glasbeno-vizualni spektakel, na katerem bo s filmsko glasbo skladatelj in dirigent, oskarjevec, Tan Dun odprl 63. Ljubljana Festival. Koncert, ki se bo pričel  ob 21.30, bo zaokrožil ognjemet z gradu.

V glasbeno-vizualnem spektaklu bomo lahko prisluhnili glasbi iz filmov Junak, Prežeči tiger, skriti zmaj in Banket, medtem ko se bodo v ozadju na velikem platnu nizali prizori iz njih. Tan Dun bo v Ljubljani tudi dirigiral, in sicer Orkestru Slovenske filharmonije in Orkestru Fundacije Opere Giuseppe Verdi iz Trsta. Solisti večera bodo Lana Trotovšek, Zhu Lin in Yingdi Sun. Podrobnosti o koncertu lahko preberete na naslednji povezavi http://www.ljubljanafestival.si/event/tan-dun-si/

Največja slovenska organizacija civilne družbe – Zveze društev upokojencev Slovenije, ki združuje več kot 200 tisoč slovenskih upokojencev, je včeraj dobila novo vodstvo. Po osmih letih je predsednico dr. Matejo Kožuh Novak, prvo žensko, ki je vodila Zdus, zamenjal dosedanji podpredsednik 63-letni Anton Donko. Na volilnem zboru članov je bil potrjen soglasno, izvolili pa so tudi dva podpredsednika, Vero Pečnik (PZDU Celje), ki bo skrbela za finančne, kadrovske in izobraževalne zadeve in Janeza Sušnika (PZDU Gorenjska), ki bo zadolžen za povezovanje z vladnimi resorji, političnimi strankami pa tudi za športno organiziranost.

V veliki Unionski dvorani so v četrtek podelili priznanja Znanilcem upanja, torej tistim onkološkim zdravstvenim delavcem, ki so od bolnikov, njihovih svojcev in drugih predstavnikov zainteresirane javnosti prejeli največ nominacij kot najbolj srčni sopotniki na težki poti boja z rakom. V kategoriji zdravnik/zdravnica sta Znanilca upanja postala dr. Erik Brecelj in dr. Jernej Benedik, v kategoriji medicinska sestra/tehnik je največ nominacij prejel Nedeljko Grgić, v kategoriji drugi zdravstveni delavci pa informator na Onkološkem inštitutu Bernard Šutić.