-
V Tednu ljubiteljske kulture od 16. do 24. maja bo po vsej Sloveniji in v zamejstvu potekalo najmanj tisoč dogodkov (nastopi pevskih zborov in folklornih ter drugih plesnih skupin, gledališke igre, razstave …), ki jih pripravljajo kulturni ustvarjalci.
V Ilirski Bistrici so se povezali navdušeni posamezniki in različna kulturna društva in pripravili razstavo starih predmetov. Razstava bo na ogled v izložbah lokalov v starem delu mesta (Cankarjeva ulica in Plac), ki ponazarjajo trgovine nekoč – odtod ime Botege u špegli (izložba trgovine). Nekateri razstavni prostori imajo zgodovinsko ozadje – npr. izložba FotoAtelje Maraž (družinsko podjetje s 95. letno tradicijo), Šketova trgovina (trgovina z metražnim blagom – današnja mestna knjižnica), drugi so popolnoma domišljijski – npr. Narejeno doma, Šolske potrebščine, ena izložba pa je celo prodajna, to je trgovina Orient, kjer bodo ponujali sol, začimbe in zelišča. Nekaj izložb ni več na prvotni lokaciji, vendar so še vedno pomemben del lokalne zgodovine – npr. testenine Pekatete (najstarejše na Kranjskem) in trafika Tobak. Ob razstavi bodo izdali tudi zloženko, ki bo obiskovalce od drugod usmerjala po lokacijah.
-
»Če ves čas razmišljamo, kaj bomo jedli, smo na dobri poti, da bo kaj narobe,« pravi dr. Nada Rotovnik Kozjek. Doktorirala je iz presnove, na ljubljanskem onkološkem inštitutu vodi ambulanto za klinično prehrano; na pomoč jo kličejo tudi iz drugih bolnišnic UKC. Kot nekonvencionalna osebnost zavrača mnoge modne 'modrosti' o hrani. Trdi, da debelost ni samo slaba. Sicer pa poudarja, da smo vsi žrtve agresivne industrije, ki ji pomagajo (površni) mediji. In svari pred prehranskimi vrači, samozvanimi svetovalci, ki brez znanja medicine delijo nauke, kaj je dobro za zdravje posameznika, včasih za prav velik denar.
Pomen medsebojne pomoči starejših
Ko skušamo motivirati funkcionarje naših društev, da bi našli prostovoljke in prostovoljce, ki bi skušali najti bolne in onemogle in jim poiskali pomoč v društvu ali lokalni skupnosti, naletimo na vrsto pomislekov, ki jih velja dati pod drobnogled.
Najpogostejši ugovor je, da v društvu že obiskujejo bolne in onemogle člane v domovih, najpogosteje ob rojstnih dnevih in večjih praznikih. Bolezen seveda ne izbira praznikov, tedaj si tudi otroci vzamejo več časa za svoje starše. Ure, ko svojcev ni doma, so zelo dolge, vsak obisk jih skrajša. Razbitje dnevne rutine in vsaj za urico ali dve olajšati življenje svojcem, neformalnim negovalcem, je tudi zelo pomembno. V društva upokojencev, kjer se vedno najdejo tisti, ki so si vzeli za življenjsko poslanstvo pomagati bolnim in onemoglim vrstnikom, je vključena le polovica upokojencev. Društva, ki razširijo obiske tudi na tiste, ki niso včlanjeni, opravljajo poslanstvo naše zveze, saj je osnovno načelo zveze od nastanka naprej skrbeti za kakovost življenja vrstnikov in se boriti za pravice starejših.
-
Janez Dragolič iz Cerknice veliko časa nameni čebelam, saj je čebelar, obenem pa vodi čebelarsko učno pot ob Cerkniškem jezeru. Prav toliko pa tudi likovnemu ustvarjanju, za katerega je že navdušil svoje vnuke.
Že leta 1964 je obiskoval večerno slikarsko šolo Ivana Roba v Ljubljani, vendar se zaradi drugih obveznosti z umetnostjo kasneje ni več ukvarjal. Pred dobrim desetletjem pa se je pri sosedi, ki je slikala, spet navdušil za slikanje. Ker si je želel naučiti se česa novega, se je vpisal v ribniško slikarsko šolo LICE (Likovno-izobraževalni center Galerije Miklova hiša), kjer zaključuje četrti letnik. Tu je dobil obilo znanja o različnih zvrsteh in ugotovil, da mu najbolj ležita slikarstvo in grafika. Zlasti zadnja zahteva čas in natančnost, vendar pa Janez uživa pri ustvarjanju linorezov, lesorezov in različnih jedkanic. Čeprav ima rad naravo, ki daje čudovite motive, najraje dela figure, predvsem pa portrete. Dela hitro in kot si sprva zamisli, nerad pa svoje delo naknadno popravlja. Je tudi član Kulturnega društva Krpan, še posebej pa ga veseli druženje s prijatelji slikarji v društvu Pa-leta.
-
»Upokojenski status mi je prinesel svobodo in mi omogočil, da se o svojih dejavnostih odločam sama, tako kot čutim in želim. Izbiram le tiste, ki me zadovoljujejo, v katerih se počutim izpolnjeno in koristno. Hkrati pa si vsak dan vzamem tudi dovolj časa zase, za svoja drobna veselja in telesno aktivnost,« pravi Irena Kosovel, Novogoričanka, ki živi že več kot dvajset let v Ljubljani, a se ima še vedno za Primorko.
Diplomirana pravnica je delala marsikaj. »Delovno pot sem v celoti preživela v državni upravi, na različnih vodstvenih delovnih mestih v notranjem in kmetijskem ministrstvu ter vladi.« Zadnjih šest let do upokojitve leta 2013 je delala v Službi vlade za zakonodajo.
-
650 let Novega mesta
Ob tej častitljivi obletnici so v galeriji Dolenjskega muzeja Novo mesto pripravili razstavo Tisočletja na okljuku Krke. Ogledali si boste lahko številne predmete, dokumente in upodobitve iz časa prvih sledi človekove prisotnosti vse do danes, ki se nanašajo na obrt, trgovino, industrijo, urbanizacijo, promet, društveno in družabno življenje, šege, vojskovanje ter upodobitve mesta in ljudi. Leto dni bodo razstavljeni tematski sklopi: Mesto pred Novim mestom, Ustanovitev, Rast in razvoj mesta, Življenje v mestu, Gospodarstvo mesta, Mesto na preizkušnji in Podobe mesta.
Odnos javnih uslužbencev do starejših
VAŠA POŠTA
Že nekaj časa opažam, da se nihče ne oglasi oz. ne napiše ničesar za to rubriko.
Najbrž je za to krivo vsesplošno stanje v naši »ljubi« (nekoč je to res bila) domovini. Opažam splošno apatijo do vsega, saj v razgovorih največkrat dobim odgovor: »Kaj 'češ, tako je, nič ne moremo, saj ne bomo nič spremenili, itak oni (vlada in company) naredijo vse po svoje. Jaz pa mislim, da se je treba kljub temu oglasiti in povedati, kar mislimo, že zaradi tega, ker imamo veliko več izkušenj – tako življenjskih kot drugih.
-
Sogovornike smo vprašali, ali se je odnos do tujcev v Sloveniji kaj spremenil.
Štefka Kučan, nekdanja prva dama Slovenije, Ljubljana: »Tujce, ki prihajajo k nam, Slovenci lahko razumemo in sprejemamo, ker smo tudi sami pogosto iskali eksistenco drugje. Doma smo povsod po svetu, mnogi imamo koga v tujini ali ohranjamo spomin na prednike, ki so tja odšli pred leti. Tako kot smo še vedno zelo solidarni med seboj, smo naklonjeni tudi prišlekom, sprejemamo jih v njihovih stiskah in kot obogatitev naše kulture. Ljudi iz tujine se ne bojimo, žal pa so v ospredju poročila o tem, kaj nas v zvezi z njimi skrbi, lepe strani našega sobivanja pa ostajajo v ozadju.«
-
V času od 12. maja do 6 junija 2015 bo po v zdravstvenih domovih, v večjih trgovskih centrih ali na mestnih trgih potekala preventivna akcija Mesec zdravih nog. Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije želi na ta način pripomoči k preprečevanju in zgodnejšemu odkrivanju venske bolezni.
Kronična venska bolezen je najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen pri nas in v svetu (po raziskavi iz leta 2012 ima vidne spremembe na venah kar 60 odstotkov odraslih), a jo tako bolniki kot zdravniki pogosto spregledajo. Zlasti prvim znakom: občutek težki, nemirnih in bolečih nog, pogosti krči v mišicah, posebej ponoči, zatekanje nog …ne posvečajo dovolj pozornosti. Tudi tanke, rdeče-modre majhne žilice (mrežaste vene) marsikoga še ne motijo. Ko bolezen napreduje, pa se žile vse bolj širijo, izstopajo, tudi bolijo, tako nastanejo varice ali krčne žile, v skrajnem primeru so vene tako poškodovane, da nastanejo tudi rane. Tako napredovala bolezen pa močno zmanjšuje kakovost življenja, zdravljenje je doživljenjsko, pa tudi drago, saj morajo bolniki vse pripomočke: elastične povoje, kompresijske nogavice, posebne obloge ter tudi zdravila, plačati sami.
-
Dostojno do konca življenja
Hudo bolni, še zlasti bolniki v terminalni fazi, so v naši družbi še vedno odrinjeni na rob, je bilo slišati na okrogli mizi z naslovom Umiranje, odnos do umiranja, paliativna oskrba, ki so jo sredi aprila pripravili pri Nacionalni mreži nevladnih organizacij s področja javnega zdravja 25 x 25. Sila skromna udeležba je to dejstvo le še potrdila, a to je še dokaz več, kako nujno se moramo o teh temah pogovarjati in se odločno zavzemati za to, da bo imel vsak človek pravico do dostojnega slovesa brez trpljenja in v krogu svoje družine, če to...
