AKTUALNO

Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA) še zdaleč niso le prostori, v katerih se starejši družijo in počnejo različne stvari, njihovo pomembno poslanstvo so tudi krepitev telesnega in duševnega zdravja, podpora pri vztrajanju v domačem okolju, spodbujanje socialnih stikov ter preprečevanje osamljenosti ter izključenosti.

Zato je škoda, da delujejo samo v treh mestih. Po vzoru Ljubljane, kjer so v okviru Mestne zveze upokojencev Ljubljana prvi tovrstni center odprli že leta 2005, sta nastala le še v Kopru (Center dnevnih aktivnosti za starejše občane – CDA Koper) in Mariboru (Toti DCA). Kot pravi Katja Krivec, vodja programa Dnevnih centrov aktivnosti za starejše Ljubljana, odlično sodelujejo, pred covidom so v Mariboru organizirali slikarsko kolonijo, pripravili srečanje kulturnih skupin v Zalogu, v Kopru pa športne igre. Sedmega decembra se bodo spet srečali v Ljubljani. 

Aktualno 

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi naj bi 1. januarja 2023 začele veljati spremembe na dveh področjih, in sicer v zvezi z dolgotrajno oskrbo v instituciji in položajem oskrbovalcev družinskih članov. Kaj se bo dejansko zgodilo, pa še ne vemo.

Decembrska Vzajemnost je šla namreč v tisk pred »referendumsko nedeljo«, ko smo volivci med drugim glasovali tudi o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi uveljavitev trenutnega zakona zamaknila za eno leto. Poleg tega naj bi državna volilna komisija uradni izid referenduma razglasila šele sredi januarja, ko bi pravzaprav že morali začeti izvajati zakon. 

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Pri demenci odmirajo možgani, zato bolnik čedalje manj prepoznava realnost; na primer mati ne pozna več svoje hčere ali sina, ker so odmrle možganske celice s to njeno izkušnjo ali pa povezava do njih. Po kapi, kjer odmre možganski center za govor, bolnik ne more nič povedati, čeprav se vsega zaveda. Nemoč, da bi se sporazumevali s človekom z demenco, hudo prizadene svojce, po kapi pa tudi bolnika. Primeri z naših tečajev za svojce, ki take bolnike doma oskrbujejo, odražajo njihove stiske in zgrešene odzive ter tudi njihove ustvarjalne rešitve.

Vsi smo drugačni, kar je super, ker smo vsi edinstveni. Brez raznolikosti bi bilo življenje zelo dolgočasno. Catherine Pulsifer

Ko se je tajnica Urška letos vrnila z morskega dopusta, je z žarom v očeh pripovedovala zgodbo o prav posebni družini, ki jo je spoznala na enem od hrvaških otokov. Petčlanska družina z dečkom, ki ima downov sindrom, ji je močno prirasla k srcu. Vse se je vrtelo okoli njega, njihova velika ljubezen mu daje izjemen polet. Počne marsikaj, o čemer mnogi njegovi vrstniki samo sanjajo. Marsikaterim sicer ne bo nikoli enak, a ima nekaj, kar spremlja le redke: zelo skrbna mamo in očeta, ki sta ostala skupaj, čudoviti sestri pa varno družinsko »gnezdece« in veliko prave ljubezni. Zato jim 13. kromosom prinaša stalno »sonce«, njihov tako ranljivi »metulj« pa leti, leti ...

AKTUALNO

Ali je prav stari ljudje ali starejši ali starostniki ali seniorji ...? To je pogosto tema na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Izrazoslovje je pomembno, neprimerni izrazi namreč hudo zaznamujejo človeka oziroma skupino ljudi. A kot smo slišali na razpravi o jeziku kot orodju vključenosti in krepitve moči, je treba v prvi vrsti spremeniti odnos družbe do starejših generacij.

Dr. Jana Mali s fakultete za socialno delo zagovarja uporabo besedne zveze stari ljudje, pri čemer je poudarek na besedi ljudje, ti so pomembni. Poudarila je, da je bolj kot sam termin za oznako posameznic in posameznikov, starih šestdeset let in več, pomemben odnos do starejše generacije. Pri svojem delu se posveča predvsem skrbi za odpravo strahu pred staranjem, ki je še vedno ali morda vse bolj prisoten. V socialni stroki, če je le mogoče, upoštevajo predloge ljudi, kako želijo biti imenovani. Poudarila pa je krivično obravnavo ljudi z demenco, ki so pogosto izključeni iz našega življenja kot »tisti drugi«, ter poudarila, da jih je nujno treba vključevati. »Človečnost in sožitje sta tisto, kar je treba spodbujati in negovati,« je zaključila.

Kratek zapis z izleta v Dalmacijo

Revija Vzajemnost skupaj s Turistično agencijo Kompas že več let organizira večdnevni izlet v obmorske turistične kraje. Običajno v spomladanskem času, tokrat pa so covidne razmere povzročile, da smo se družili jeseni, od 2. do 5. oktobra, v srednji Dalmaciji. Ker smo imeli krasno in toplo vreme, to ni pokvarilo užitka nekaterim plavalcem, kaj šele drugim, ki smo na sprehodih uživali na morskem zraku.

Še posebej moram pohvaliti organizatorje iz Kompasa in vodstvo Vzajemnosti, ki so poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Zbrali smo se na štirih izhodiščih: Štajerskem, Primorskem, osrednji Sloveniji in Gorenjskem, tako da je bila zastopana skoraj vsa Slovenija. Odlično vodenje z iskrivimi pripovedmi, z obilo zgodovinskih podatkov o krajih, nenavadnih in malokdaj slišanih podrobnostih ter pravočasnost prihodov in odhodov v skladu z dogovorjenim urnikom so trdno držali v rokah vodniki – v našem avtobusu je bila to Lili.