-
Še nikoli do zdaj ni bilo na svetu toliko starih ljudi in toliko blaginje, kolikor je je danes. Dolgoživa družba prinaša veliko dobrega in tudi številne izzive. Kateri so in kako jih reševati, smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem, dolgoletnim predstojnikom Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Prepričan je, da lahko k večjemu sožitju in dobremu komuniciranju v družbi največ prispeva babyboom generacija, ki je svet spreminjala tudi v mladosti.
-
Starost je nekaj dobrega
V Cankarjevem domu v Ljubljani je konec septembra potekal največji dogodek za starejše v Evropi, tokrat že 21. festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Rdeča nit strokovnega programa je bila digitalizacija. Poleg okroglih miz o aktualnih temah, številnih delavnic in predavanj je bilo živahno tudi na odprtem odru, kjer so potekali glasbeni, pevski in plesni nastopi. Na slavnostnem odprtju, ki so ga pripravili v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, so nastopili Združeni otroški in mladinski zbor OŠ Majde Vrhovnik pod...
Četrt stoletja skrbi za varno bivanje
AKTUALNO
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (NS PIZ) ima v lasti največ oskrbovanih stanovanj in namenskih najemnih stanovanj za starejše. Letos praznuje 25. obletnico delovanja, ki so jo slovesno proslavili ob odprtju 60 novih oskrbovanih stanovanj na Bledu.
Sklad se je leta 1996 preoblikoval iz nekdanjega stanovanjskega sklada pokojninskega zavoda. Direktor mag. Andrej Hudoklin v četrtstoletni zgodovini kot eno večjih prelomnic izpostavlja leto 2001, ko je sklad kot prvi v Sloveniji zgradil objekt s 30 oskrbovanimi najemnimi stanovanji. Danes jih je že 469 v 19 krajih. »Morda se pomembna prelomnica izrisuje tudi v letošnjem letu, ko se zaradi zaostrenih razmer na nepremičninsko-gradbenem trgu, mislim predvsem na visoke cene zemljišč, gradbenega materiala in storitev, srečujemo s številnimi...
Domači oskrbovalci so nenadomestljivi
Pri nas in po Evropi ima vsak peti do deseti prebivalec nekoga od bližnjih, ki potrebuje oskrbo. Več kot 44 milijonov družinskih članov, prijateljev in znancev vsak dan skrbi za svoje onemogle, bolne ali invalidne svojce, prijatelje in znance. Neformalni oskrbovalci, kot jih strokovno imenujejo, zagotavljajo kar 80 odstotkov oskrbe. Kljub temu pa je ta množica, ki predstavlja deset do 20 odstotkov prebivalstva, v družbi nevidna.
Kako poskrbeti, da bodo domači oskrbovalci prepoznani in jim bo družba pri njihovem zahtevnem delu pomagala, so iskali odgovore tudi na srečanju evropskih raziskovalcev neformalne oskrbe v začetku septembra v Ljubljani. Pripravilo ga je Evropsko združenje Eurocarers, ki združuje 75 organizacij civilne družbe, univerz in raziskovalnih inštitutov iz 25 držav.
Naj k oskrbi vsak pripomore po svojih zmožnostih
6. oktober je Evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letos je namenjen zlasti ozaveščanju o pravičnejši porazdelitvi oskrbe med formalno in neformalno, o pomembnosti delitve oskrbe med družinskimi člani in o večjem vključevanju moških v oskrbo. Velja pa poudariti, da pravična delitev ne pomeni, da vsak oskrbuje enako časa ali na enak način, ampak da vsak pripomore po svojih zmožnostih, sporočajo z Inštituta Antona Trstenjaka, kjer deluje Slovensko združenje neformalnih oskrbovalcev.
V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo troje. Prvo: brez družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev ne more delovati nobena oskrba bolnih, starostno onemoglih in invalidnih ljudi. Drugo: družinski in drugi neformalni oskrbovalci nujno potrebujejo javno in strokovno pomoč. Tretje: da družinski oskrbovalci in družba prepozna vlogo družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev, je potrebno več let vztrajnega ozaveščanja in javne pomoči.
Bogate življenjske preizkušnje
Anketa
Sogovorniki so nam zaupali, kako so se odzvali na težka obdobja v življenju.
Maja Megla, avtorica, založnica, publicistka, Ljubljana: »Ob izgubi zaposlitve se spodmaknejo tla varnosti in stabilnosti, dostojanstva in vrednosti. Meni se je to zgodilo pri petdesetih letih v tretjem mesecu bolniške odsotnosti, teden dni pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Zaradi bolezni sem osamljena obležala, v neprostovoljni osami pa začutila drugo sebe. Spremenile so se mi vrednote in prioritete. Napisala sem knjigo, odprla lastno založbo. Prisluhnila sem sebi in izsanjala svoje sanje!«
Zakon »smetarskega tovornjaka«
Seme, ki ga poseješ danes, oblikuje tvoj jutri. Anonimus
So ljudje, ki se že zjutraj zbudijo jezni na ves svet in vidijo oblake tudi, ko jih (še) ni, nezadovoljni so z vsem, kar se jim dogaja, hlepijo po nečem, a tega ne znajo niti obrazložiti. Če sije sonce, je zanje prevroče, če dežuje, godrnjajo, da jih to hudo moti. Če sneži, vidijo zamete, ko ni snega, ga seveda pogrešajo. Ali ste jih srečali, so morda del vaše družine (sožalje), del kolektiva, morda prijatelji (te si izbirate sami) ali le bežni znanci (kakšna sreča)? Vse polno jih je in grenijo moj, tvoj, naš ali vaš vsakdan.
-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Prejšnji mesec smo na tej strani govorili o kapi, ki zadene možgane kot strela z jasnega. To je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za pohabljenost ljudi v zrelih letih. Štirikrat pogosteje prizadene levo možgansko poloblo in onesposobi center za govor. Ameriška znanstvenica Jill Bolte Taylor, ki je proučevala možgane, je pri 37 letih preživela hudo možgansko kap. Po njej se je v osmih letih rehabilitacije znova naučila govoriti in vsega drugega, da nadaljuje znanstveno delo. O doživljanju svoje kapi in okrevanju je napisala izjemno koristno knjigo Kap spoznanja.
-
Za slovenske zmage
Doživljamo velikanske spremembe tako v domačem kot tudi mednarodnem okolju. Doživljamo draginjo, ki ji državljani s povprečnimi dohodki ne zmorejo slediti. Draži se vse – hrana, elektrika, plin, goriva, oskrba v domovih za starejše ... Dodatno nam naše dohodke oklesti še inflacija. Tudi uradni opazovalci gospodarskih in družbenih razmer napovedujejo, da se bodo te v prihodnjih mesecih še zaostrile.
Razlogov za poslabšanje razmer je več, najprej pa nam pade v oči vojna v Ukrajini. Zaradi ruske agresije na to državo so zahodne države uvedle obsežne sankcije proti Rusiji, vendar ta ukrep vojne ni ustavil. Še več, ustavitev dobav ruskih energentov je le-te drastično podražila. Najbolj to novo okoliščino občutijo v Nemčiji, ker je nemogoče čez noč nadomestiti dobavitelja za skoraj polovico potrebnih energentov. Takojšnja posledica sta upad gospodarske rasti in povišanje življenjskih stroškov prebivalstva.
Letni dodatek za upokojence se bo zvišal
Včeraj je vlada na dopisni seji znova obravnavala predlog Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Glede na v sredo sprejet predlog zakona je preoblikovala člen, ki se nanaša na izplačila letnega dodatka za upokojence. Zneski letnega dodatka se v vseh razredih zvišujejo za pet evrov glede na lansko leto.
Letni dodatek za upokojence za leto 2023 je določen v različnih višinah. Prejemnikom pokojnin do 600 evrov se bo letni dodatek izplačal v višini 455 evrov. Prejemnikom pokojnin od 600,01 evra do 720 evrov se bo izplačal v višini 315 evrov, za tiste s pokojninami od 720,01 evra do 850 evrov pa bo znašal 255 evrov. Za prejemnike pokojnin od 850,01 evra do 1.020 evrov se bo dodatek izplačal v višini 205 evrov in za tiste s pokojninami nad 1.020 evrov v višini 145 evrov so sporočili iz Ministrstva za finance.
