Lahko izumimo tisoč besed, strah bo še vedno ostal
NAŠ POGOVOR
Slovenski knjižni jezik je relativno mlad, ne govori ga ravno veliko ljudi, pa vendar ni bojazni, da bi kar izginil ali da bi ga izpodrinili »večji« jeziki, je prepričan jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ko skrbimo za slovenščino, skrbimo tudi za jezikovno raznolikost. Za slovenščino pa bo težko poskrbel kdo drug kot prav mi. Besed se ne bi smeli bati, še doda. Če bomo v svojem življenju izhajali iz osebne etike in pristnega občutka za sočloveka, ne pa iz predsodkov in strahov, potem tudi s poimenovanji ne bomo imeli nobenih težav.
-
Hotel s petimi zvezdicami
S tem pismom želim bralcem sporočiti, kakšne so bile moje izkušnje v Zdravstvenem domu Izola, na urgenci in v izolski bolnišnici.
Rada bi se zahvalila svoji osebni zdravnici in medicinski sestri v ZD Izola, ki sta hitro spoznali, da moram zaradi določenih znakov na urgenco. Dobila sem napotnico in partner me je takoj odpeljal. Na urgenci so me hitro sprejeli. Zdravnik nevrolog me je po pregledu obvestil, da bom morala ostati v bolnišnici, da bodo opravili še nekaj pregledov. Odpeljali so me v izolsko bolnišnico, kjer sem dobila posteljo s pogledom na morje. Vse bolnišnično osebje – od strežnic, mladih deklet in fantov, ki se učijo za zdravniški poklic, do medicinskih tehnikov, medicinskih sester in seveda odličnih zdravnikov – se je zelo potrudilo, da smo se bolnice počutile lepo sprejete in varne.
-
Za slovenske zmage
Pred novo vlado so veliki izzivi in pričakovanja državljanov, ki so na volitvah glasovali za korenite spremembe. Nova sestava parlamenta omogoča uveljavitev politik, ki jih je koalicija zapisala kot svoje vodilo, vendar je treba upoštevati zapuščino prejšnje vlade in tudi mednarodne okoliščine, ki so se temeljito spremenile. Predvsem pa se morajo vladajoči ves čas zavedati, da ne smejo izgubiti zaupanja ljudi. Prejšnja vlada ga je namreč izgubila, to pa je tudi glavni razlog, da je tako prepričljivo izgubila volitve.
-
Tisto, kar se najbolj splača zapraviti za otroka, je vaš čas. Louise Hart
Oni dan sem na radiu slišala zelo zanimivo misel: če na praznik vstaneš zgodaj, je ta veliko daljši. In tega se držim. Ali ni škoda prespati čudovitih juter, ko pa bomo nekoč »zaspali« za vedno.
Pravijo, da se vse začne v otroštvu. Imela sem svoje zadolžitve in vedela sem, da se jim ne morem izogniti. Nad pospravljanjem postelje in brisanjem prahu sicer nisem bila zelo navdušena, mnogo bolj sem bila navdušena nad rednim nakupovanjem kruha v bližnji pekarni. Vrsta je bila vedno precej dolga, a so mi odrasli dali prednost, rekoč: »Naj deklič stopi naprej.« Imela sem morda sedem ali osem let. Vse pa se je dogajalo na naši lepi Čevljarski ulici, bila je povsem brez avtomobilov in zato varna. In tako sem imela po hitrem nakupu nekaj časa vedno tudi za bežen ogled izložb.
Od koga naj pričakujem dobro oskrbo?
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Mi, ki smo se rodili prvi dve desetletji po vojni, smo najštevilčnejši. Zdaj se staramo socialno bolje preskrbljeni, bolj zdravi in aktivni, kot so se naši predniki. Skrbi nas dejstvo, da v visoki starosti večina potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih.
Po Evropi so si države že pred četrt stoletja zadale za prednostno nalogo razvoj kakovostne oskrbe za današnje potrebe. Pred pol leta je tudi slovenski parlament sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi. Glede svoje oskrbe, ko jo bom v bolezni ali onemoglosti potreboval, pa sem glavni, ki lahko nanjo misli in jo načrtuje, jaz sam. O tem si postavljam tri vprašanja. Kaj lahko naredim sam za svojo kakovostno oskrbo v bolezni in starosti? Kaj lahko pričakujem od svojih najbližjih: družine, prijateljev, sosedov in prostovoljcev v krajevni skupnosti? Katere pravice do oskrbe mi zagotavljata naša država in moja občina?
Kaj delajo in kaj potrebujejo starejši
Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani spet odvili Dnevi medgeneracijskega sožitja. To je bila priložnost za predstavljanje vsestranskih dejavnosti starejše generacije, za polemike o izzivih, ki jih odpira dolgoživa družba, in predvsem za druženje, ki smo ga že zelo pogrešali.
Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) je druge Dneve medgeneracijskega sožitja pripravila z Medgeneracijsko koalicijo Slovenije, ki jo sestavljajo še Dijaška organizacija Slovenije, Študentska organizacija Slovenije ter Mladinski svet Slovenije. Slavnostni govornik na odprtju je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in medgeneracijsko povezovanje, in dodal, da je bil k dostojnemu staranju narejen velik korak...
-
Prva platforma za iskanje dela za upokojence
Slovenija je bogatejša za prvo stičišče starejših, ki se želijo ponovno vključiti na trg dela in delodajalcev, ki potrebujejo zanesljive in izkušene delavce. Najdemo ga na spletnem naslovu www.Seniordela.si. To je ena izmed prvih tovrstnih platform v Evropi. Z namenom povezovanja starejših zaposlenih in upokojencev z gospodarstvom ter drugimi ponudniki dela ga je ustanovila skupina posameznikov, ki deluje s poslanstvom detabuizacije starosti, medgeneracijskega povezovanja in omogočanja enakih možnosti starejšim. Portal SeniorDela.
Izplačilo letnega dodatka konec junija
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo prejemnikom pokojnin skupaj z junijskimi pokojninami izplačal tudi letni dodatek za leto 2022. Ta bo v petih različnih zneskih, glede na višino pokojnine.
Tisti, ki prejemajo pokojnino do 570 evrov bodo dobili 450 evrov letnega dodatka, tisti s pokojnino od 570 do 680 evrov pa bodo dobili 310 evrov. Za prejemnike pokojnin med 680 in 805 evri znaša letni dodatek 250 evrov, za prejemnike pokojnin med 805 in 970 evri pa 200 evrov. Tisti, ki prejemajo višjo pokojnino bodo dobili 140 evrov letnega dodatka.
Prvi Festival ponovne uporabe!
Na češnjevem vrtu Hiše Layer v Kranju bo v sredo, 25. maja, potekal slovenski Festival ponovne uporabe. Med 13. in 18. uro bodo obiskovalci videli in izvedeli marsikaj uporabnega o ponovni uporabi, ter marsikak recikliran izdelek tudi kupili.
Predstavili se bodo:
Ekologi brez meja z izdelki iz Zelencev in osveščanjem o življenju z manj odpadki.
Zavod KNOF, ki z Butiki ponovne uporabe Stara šola popularizira trajnostni način življenja.
Vrhniški DEPO s predelanimi izdelki iz materialov, ki bi sicer končali na odlagališčih in v sežigalnicah. Obiskovalcem bo na voljo tudi popravljalnica koles.
Prvi dan medgeneracijskega druženja
Po dveh letih premora so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začeli Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih že drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije. Prireditev je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in medgeneracijskemu sožitju pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije.
Ob tej priložnosti so se na stojnicah predstavila številna društva upokojencev iz cele Slovenije. V kulturnem programu na slavnostnem odprtju pa so nastopili Folklorna skupina Spomin DU Sevnica, pevke ljudskih pesmi Žitni klas DU Benedikt, skupaj z učenci tamkajšnje osnovne šole so nastopili člani iz DU Veliki Gaber ter Mladinski pevski zbor OŠ Stranje. Obiskovalce so pozdravili Janez Sušnik, predsednik ZDUS, Marike Grubar, predsednica Študentska organizacija Slovenije – ŠOS in Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana. Slavnostni govornik je bil Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je poudaril, da je ravno epidemija pokazala, da moramo narediti več za starejše in za medgeneracijsko povezovanje in dodal, da je bil narejen velik korak naprej k dostojnemu staranju s sprejetjem zakona o dolgotrajni oskrbi.
