Naj bo kulturni dan prešeren, čeprav s PCT
Tudi letošnji slovenski kulturni praznik, 8. februar, bo zaradi slabih epidemioloških razmer potekal okrnjeno. A kulturne ustanove, muzeji in galerije bodo omogočali prost vstop (ob upoštevanju pogoja PCT) in ponekod tudi vodenja manjših skupin.
Za oglede se je treba predhodno prijaviti, zato že zdaj objavljamo nekaj predlogov, kam se velja odpraviti na praznični torek.
V Narodni galeriji v Ljubljani pozornost posvečajo slovenskemu impresionistu Matiji Jami, saj letos obeležujemo 150. obletnico njegovega rojstva. Ob 11. uri bo predavanje dr. Andreja Smrekarja, potrebne so rezervacije na: 01 24 15 418 in blagajna@ng-slo.si. Poleg tega so na ogled razstave del Zorana Mušiča, donacija Metke Krašovec Narodni galeriji (Metka Krašovec: Tomaž Šalamun: Radko Polič), drugi del razstave Hinko Smrekar (vstopnina!), kot vedno pripravljajo pestre dogodke za otroke. Več na: www.ng-slo.si/si
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Pokojninska blagajna je lani kljub epidemiji koronavirusa dobro poslovala. Dotok prispevkov je bil nad načrtovanim. Leto je zaznamovalo tudi več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so mnogim upokojencem in prejemnikom dodatkov prinesle več denarja. V letošnjem letu pa bosta na višje prejemke vplivala izplačilo tretjega solidarnostnega dodatka in izredna uskladitev pokojnin, že v kratkem pa bo znana tudi višina redne uskladitve. O poslovanju pokojninske blagajne, spremembah zakona in pogledih na novo pokojninsko reformo smo se pogovarjali z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
-
Kulturni praznik s PCT
Tudi letošnji slovenski kulturni praznik bo zaradi slabih epidemioloških razmer potekal okrnjeno. Muzeji in galerije bodo omogočali prost vstop ob upoštevanju pogoja PCT. Ponekod bodo pripravili tudi vodenja, a le v manjših skupinah in v tako imenovanih » mehurčkih«.
Združenje dramskih umetnikov Slovenije 8. februarja pripravlja recital Prešernovih pesmi, potekal bo v živo, in sicer od 12. do 13.30. Poslušali pa ga boste lahko prek radijskega sprejemnika ali na spletni strani Radia Slovenija – Programa Ars (radio v živo). Nekatere občine bodo poskrbele tudi za predvajanje po uličnem ozvočenju ali pred kakšnim kulturnim spomenikom. Tako bo recital mogoče poslušati pred rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, kjer pa letos ne bo organizirane tradicionalne proslave.
-
Kje najti dovolj oskrbovalcev?
Pravi problem oskrbe starejših v Evropski uniji je stalno pomanjkanje oskrbovalcev. To dokazuje tudi oglas, objavljen v prvi letošnji številki Vzajemnosti, v katerem iščejo aktivne upokojenke za nego na domu v Avstriji.
Dogajanje v Nemčiji, Avstriji, Švici in tudi Italiji spremljam predvsem v medijih, pogovorih in na spletu. In spremljam tudi ocene o takem storitvenem delu v naših obmejnih krajih in tudi doma. Pojav je znan, ciljana skupina so mlajše upokojenke, vemo, kje v Evropski uniji odhajajo delavci v pokoj tako zgodaj kot pri nas. Ta in podobni pozivi ponovno zahtevajo razmislek in razumevanje položaja starejših ljudi, še preden bo Zakon o dolgotrajni oskrbi dobil vse potrebne podzakonske akte in ustrezno financiranje v letu 2024. Takrat naj bi z evropskimi sredstvi modernizirali obstoječe in zgradili nove enote ter povečali kakovost ponudbe. In bo problem oskrbovalcev (pravilno oskrbovalk) rešen? Ali pa bo še večji?
Posrednik med lastniki in najemniki stanovanja
Pri Stanovanjskem skladu RS je z novim letom začela delovati Javna najemna služba, ki povezuje najemodajalce z najemniki. Deluje tako, da najema stanovanja, ki so v zasebni lasti, in jih daje v najem ali podnajem za najmanj tri leta (z možnostjo podaljšanja) za najemnino, ki je nižja od povprečne tržne najemnine.
Namen najemne službe je povečati pravno varnost najemnikov in najemodajalcev in tako spodbuditi oddajo praznih stanovanj. Na ta način pa bi rešili stanovanjski problem mladih oziroma mladih družin, starejših, oseb s posebnimi potrebami ter tistih, ki zaradi nizkih dohodkov težko najdejo primerno stanovanje.
Ukrepov ni, ogrevanje pa vse dražje
Medtem ko številni ljudje obupujejo, ker ne vedo, kako bodo poplačali neverjetno visoke zneske položnic za ogrevanje, ministrstvo za infrastrukturo še pripravlja ukrepe, s katerimi bi omilili energetsko revščino.
Da bomo v kurilni sezoni krepko občutili zvišanje cen plina in drugih energentov, tudi zato, ker se je med epidemijo koronavirusa poraba energije v gospodinjstvih povečala, dohodki pa marsikje znižali, so nevladne organizacije opozarjale že pred letom. Vladi so (večkrat) predlagali ukrepe, s katerimi bi finančno razbremenila državljane, med drugim tudi pomoč v obliki energetskih bonov ter začasno znižanje prispevkov, dajatev in trošarin na energente. Odziva ni bilo.
Denarni prejemek pri neformalni oskrbi
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
V Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet 9. decembra lani, je nova pravica do denarnega prejemka. Prejemali ga bodo mesečno tisti, ki se bodo po uveljavitvi zakona odločili za domačo neformalno oskrbo v lastni režiji. Evropske države imajo že desetletja dobrih izkušenj z denarnim prejemkom za domačo oskrbo. Ta pravica prinaša več daljnosežnih učinkov za razvoj sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji – čim bolj jih bomo poznali, tem večjo korist bomo imeli.
Kažipot, ki olajša marsikatero pot
Dokler nismo sami postavljeni pred dejstvo, da smo se »kar naenkrat postarali« in se v tej novi situaciji ne znajdemo, ali dokler niso pred to postavljeni naši starši in ne potrebujejo pomoči, se zdijo številna logistična vprašanja enostavna. Ko pa ugotovimo, da se to ne dogaja samo drugim, ampak se tudi mi nenadoma znajdemo pred številnimi specifičnimi vprašanji in ne vemo, kako priti do pravih odgovorov, smo precej nemočni.
Da se ta zgodba ne bi vedno znova ponavljala, je rešitev v Kažipotu, pobudi, ki je »zacvetela« leta 2018 in so jo predebatirali v več skupinah. Ideja za to pa se je porodila že prej, ko je dr. Jože Gričar s številnimi sodelavci v več čezmejnih projektih, ki vključujejo tudi srebrno ekonomijo, aktivno staranje in povezovanje, med več zanimivimi idejami predstavil tudi izjemne dosežke Kanade. Ministrstvo za starejše imajo tako na zvezni ravni kot tudi na ravni provinc in s tako odgovornim odnosom do starejših so možnosti za dostojno in aktivno starost pestre in realne. Pri njih se velja učiti, pravi.
-
Za slovenske zmage
Zagotovo so oblasti v Pekingu temeljito razmislile, v kakšno avanturo se podajajo, ko so sporočili, da kandidirajo za organizatorja 24. zimskih olimpijskih iger. Ne le zato, ker zimski športi na Kitajskem nimajo take tradicije, kot jo imajo v evropskih ali severnoameriških državah, temveč tudi zato, ker je izvedba takega projekta povezana z milijardnimi stroški. S kandidaturo so Kitajci svetu sporočili, da so gospodarsko dovolj močni za izvedbo tega zahtevnega projekta, in kot je razbrati iz ugotovitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, so v preteklih letih zgradili vse, kar je potrebno za izvedbo zimskih olimpijskih iger. Ta naj svetu na zelo otipljiv način pokaže, da je Kitajska svetovna velesila, ki se lahko primerja s katero koli državo, še posebej z Združenimi državami Amerike.
Koristi le celovito obvladovanje bolezni
V Sloveniji za rakom zboli vsako leto 15.000 ljudi, rak je najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah. Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da je več kot tretjino primerov raka mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti.
Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.
