Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja. Zato velja upoštevati njihova priporočila.

- Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico).

- Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic.

 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sporočil, da bo letni dodatek za leto 2022 izplačal skupaj z junijskimi pokojninami v četrtek, 30. junija. Prejelo ga bo 615.409 oseb, od tega 601.728 uživalcev pokojnin in 13.681 uživalcev nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

Letni dodatek bo izplačan skladno z Zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023. Tudi letos se za obračun višine letnega dodatka pri posameznem prejemniku poleg seštevka zneskov osebne pokojnine in dela vdovske pokojnine oziroma seštevkov zneskov družinske pokojnine po prvem in po drugem roditelju ter dodatkov in razlike pokojnin po drugih predpisih, upošteva znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

V soboto, 18. junija, bodo slovenske galerije in muzeji, prvič pa tudi nekateri arhivi in univerze,  brezplačno odprli svoja vrata obiskovalcem med 18. in 24. uro. Tako bodo obeležili že 20. poletno muzejsko noč.

V tej  največji promocijski akciji slovenskih muzejev in galerij sodeluje 80 ustanov ter 84 dislociranih enot in spominskih sob. Pripravljajo vodstva po razstavah, delavnice za mlajše obiskovalce, ponekod tudi zanimiva predavanja, koncerte. Izpostavljamo samo nekatere.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani pripravljajo poseben SEMenj, na katerem se bo predstavilo 14 rokodelcev, in koncert na ploščadi.

 V Arboretumu Volčji Potok bo v soboto, 18. junija, potekala zaključna prireditev Tedna ljubiteljske kulture, ki je letos zaradi obilice dogodkov potekal skoraj cel mesec. Dogodek pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, kot poklon skoraj 110.000 ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem pri nas.

Festival Dober dan bo trajal od desete ure do mraka, na njem pa se bo predstavilo blizu dva tisoč nastopajočih na sedmih prizoriščih. Tako bo mogoče prisluhniti napevom godb in pihalnih orkestrov, vokalnih skupin in pevskih zborov, tamburašev, orgličarjev in harmonikarjev. Zaplesale bodo folklorne skupine in plesne skupine, na oglede svojih predstav pa bodo vabile gledališke in lutkovne skupine. Obiskovalci bodo lahko okusili dobrote iz kulinaričnih kotičkov slovenskih pokrajin, in spoznali delo čebelarjev, gasilcev, lovcev, ribičev, gorskih reševalcev …

 Z branjem odlomka iz romana Nekropola nedavno preminulega pisatelja Borisa Pahorja se bodo ob 19. uri uradno začeli letošnji Slovenski dnevi knjige. Odlomek bo interpretiral Pavle Ravnohrib. Sledil bo literarni večer, na katerem bodo brali člani in članice Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev ter Slovenskega centra PEN. Sledil bo literarno-glasbeni nastop Mateja Krajnca ob izidu trilogijske pesniške zbirke Trimestje.

V okviru Slovenskih dnevov knjige, ki bodo potekali do 19. junija, se bodo zvrstili številni dogodki. Stalnica bodo Glasovi Fabule v Ljubljani, ki se predstavljajo kot posebna zvočna instalacija, instalaciji Literatura luči ter Literarni telefon. Potekal bo tudi projekt Literarna trola, v katerem se bodo na zaslonih ljubljanskih, mariborskih in celjskih mestnih avtobusov predvajali odlomki iz literarnih stvaritev slovenskih pisateljic in pisateljev.

 V Združenju za dostojno starost Srebrna nit ter v zbornici za zdravstveno in babiško nego so pred mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad starejšimi, 15. junijem, spomnili na priložnost, ko se o tem problemu pogovarjamo, tovrstna dejanja prepoznamo, se z njimi soočimo in jih po najboljših močeh poskušamo preprečiti ali rešiti. Predvsem pa si moramo kot družba prizadevati za ničelno toleranco do vseh vrst nasilja.

V Srebrni niti ob tem posebej opozarjajo na prikrite oblike nasilja nad starejšimi ter na druge oblike nasilja, kot so zloraba, zanemarjanje, zapuščanje, neenakopravna obravnava starejših. 

Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana s pilotnim projektom preverjajo uspešnost enega od že znanih zdravil v zgodnji fazi alzheimerjeve bolezni. Ugotoviti želijo, ali bo ljudem, ki imajo določene značilnosti in so v zgodnjem obdobju alzheimerjeve bolezni, zdravilo memantin ugodno vplivalo na biomarkerje bolezni,

K sodelovanju vabijo posameznike, ki so stari med 60 in 80 let ter nimajo diagnoze demence, opažajo pa motnje spomina ali drugih živčnih funkcij. Opravili bodo nekaj testov (analiza krvi in likvorja), slikanje glave in pogovor pri psihologu. Izbrani prostovoljci bodo leto dni prejemali zdravilo, potem pa bodo nevrologi preverjali, kako je zdravilo vplivalo na nekatere beljakovinske skupine v likvorju, ki so pokazatelji alzheimerjeve bolezni.

 Današnji dan je državni praznik, posvečen Primožu Trubarju, utemeljitelju knjižne slovenščine in pobudniku oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora.

Ne le, da je Trubar eden izmed velikanov slovenske književnosti, pomemben je tudi kot vzornik, oseba, ki nam še danes lahko vliva optimizem, pa je v junijski Vzajemnosti poudaril jezikoslovec dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. »Bil je namreč neustrašen, dovolj samokritičen, vendar tudi odločen. Izdal je prvi dve slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, čeprav si teh knjig ni nihče želel niti ni nihče »vedel«, da potrebujemo knjige v slovenščini. Viri nam pričajo, da je delal tako rekoč do zadnjega diha.«

Varnost hrane je skupna odgovornost vseh členov v agroživilski verigi, državnih organov in potrošnikov, temeljiti pa mora na medsebojnem zaupanju in pravočasni izmenjavi informacij, poudarjajo v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob današnjem svetovnem dnevu hrane, ki tokrat poteka z geslom Varnejša hrana - boljše zdravje.

Varnost hrane je potrošnikom zagotovljena skozi celovit sistem nadzora in sprejetih ukrepov. Z globalizacijo se distribucijske poti v živilski dejavnosti spreminjajo, saj se širijo in daljšajo. S tem pa se veča tudi verjetnost za pojav tveganj, so v sporočilu za javnost navedli v upravi. Za varovanje zdravja ljudi so sprejeti ukrepi, ki zagotavljajo, da živila, ki niso varna, ne pridejo v promet oz. se jih iz njega, če se jih odkrije, takoj umakne.

Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. A več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti, pravijo v Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je začelo kampanjo za zgodnje odkrivanju raka. Namenjena je prav vsakemu med nami, saj odgovornost za svoje zdravje nosi vsak posameznik, od njegovega ravnanja je odvisno, kako hitro bolezen odkrijejo zdravniki. 

Kampanjo so poimenovali #BREZizgovorov, saj veliko ljudi sicer zazna spremembe na telesu, a jih prezre, češ "da bodo že same  minile;  ko se bom spočila, bo bolje; trenutno sem v hudem stresu; najbrž je kriva prebava; saj to je normalno v mojih letih ..."