-
DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI
Devetega decembra je slovenski parlament sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Z njim tudi Slovenija začenja razvoj sodobnega sistema integrirane lokalne dolgotrajne oskrbe, ki ga evropske države razvijajo zadnje četrt stoletja. Ta korak je slovenska politika naredila v času, ko je epidemija covida-19 najbolj prizadela starejše onemogle ljudi, naši domovi pa so nosili nepredstavljive obremenitve. Ker je bila pri nas do zdaj vsa javna pozornost glede oskrbe usmerjena na domove, se sprašujemo, kaj pomeni sodobni sistem in zakon o dolgotrajni oskrbi za razvoj naših domov.
O medgeneracijski nepravičnosti
Z izrazom medgeneracijska solidarnost po navadi mislimo na solidarnost do starejših generacij, redko pa je govora o solidarnosti do mlajših ali celo do še nerojenih generacij. To so tiste, ki bodo čutile negativne posledice degradiranega okolja, zato lahko govorimo o medgeneracijski nepravičnosti.
Ko gre za konkretne osebe, otroke in vnuke, je skrb za potomce nekaj najbolj naravnega, samo po sebi umevnega. A ko je govora o prihodnosti in dobrobiti prihodnjih generacij, se le redki prepoznajo kot del problema, še manj pa kot del rešitve za nastalo podnebno krizo, v katero smo pripeljali naš planet.
-
Optimist verjame, da živimo v najboljšem od vseh možnih svetov. Pesimist se boji, da je to res. James Branch Cabell
Ali poznate misel, da se dan pozna po jutru in novo leto po prvem januarju? Če je to vsaj približno res, ni zanemarljivo, kako smo začeli leto 2022. Ali pozitivno in optimistično ali morda s težkim pesimizmom? Tega je namreč pri nas na pretek.
Spominjam se zgodbe o družini, v kateri sta bila dva otroka. Tako zelo različna, da sta se starša čudila njunim izjavam in vedenju. Sklenila sta, da opravita poseben preizkus. Vsakega od njiju sta zaprla v svojo sobico in ju opazovala skozi lino v vratih. Sinčku, ki je bil vedno dobre volje in vesel sleherne pozornosti, sta v sobo dala le slamo in nekaj konjskih iztrebkov. Drugemu, večnemu pesimistu, pa sta pustila najmodernejši avtomobil na baterije. Poslušala in gledala sta, kako se bosta odzvala.
Ne odlašajte, prijavite nasilje
Kakršna koli oblika nasilja, ki temelji na zlorabi moči ene osebe nad drugo, pomeni poseg v osnovne človekove pravice. Žal pa podatki različnih institucij kažejo, da se je med epidemijo covida-19 povečalo nasilje za štirimi stenami.
Vendar pa v nevladnih organizacijah ocenjujejo, da kar dve tretjini primerov nasilja v družini nista prijavljeni – ali iz strahu ali ker je toleranca do takega ravnanja še vedno prevelika. Zato opozarjajo, da nasilje ni osebna težava posameznice in ni stvar zasebnih ali družinskih odnosov, ampak je nedopustno in kaznivo dejanje, ki ga ne smemo le nemo opazovati.
-
Vodnik po človekovih pravicah
Na spletnem naslovu www.clovekovepravice.si najdete Vodnik po človekovih pravicah, spletno orodje za pravno samopomoč. Vodnik na razumljiv način pojasnjuje, katere pravice in obveznosti imamo na različnih področjih družbenega življenja, na primer v družinskih razmerjih, na sodiščih in tudi med policijskim pridržanjem ali v azilnih postopkih. Z njim se lahko naučimo prepoznavati, uveljavljati in braniti svoje pravice v konkretnih situacijah, kar prispeva k preprečevanju njihovih kršitev, spodbujanju enakosti in trajnostnega razvoja ter krepitvi sodelovanja v demokratičnih procesih.
Izplačilo solidarnostnega dodatka 14. januarja
Upokojencem in nekaterim prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo solidarnostni dodatek, ki ga predvideva deseti protikoronski zakon (PKP10) izplačali 14. januarja, so sporočili iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Pri izplačilu se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila v mesecu decembru 2021, solidarnostni dodatek bo izplačan v treh različnih zneskih:
- tisti, ki prejemajo pokojnino/invalidsko nadomestilo v višini do 523,00 evrov, bodo dobili solidarnostni dodatek v višini 300 evrov,
Spremembe na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se uporablja od 1. maja 2021, je za zavarovance skrajšal prehodno obdobje postopnega izenačevanja odmerne lestvice z zavarovankami. Zavarovancem se bo tako v letu 2022 starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 61,5 odstotka od pokojninske osnove, od 1. januarja 2023 dalje pa bo za 40 let dopolnjene pokojninske dobe za zavarovance in zavarovanke veljal enak odmerni odstotek, to je 63,5 odstotka.
-
Upokojenci bodo danes prejeli zadnje pokojnine v letošnjem letu. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) tako ohranjajo dolgoletno prakso, da v decembru zaradi praznikov ne čakajo z izplačilom na zadnji delovni dan v mesecu.
Novi protikoronski zakon, ki ga je v ponedeljek sprejel državni zbor, prinaša izplačilo novih enkratnih solidarnostnih dodatkov. Upokojenci s pokojninami do 732 evrov bodo dodatek prejeli v treh različnih višinah - 130 evrov, 230 evrov ter 300 evrov. Na Zpizu so za STA povedali, da bodo ta solidarnostni dodatek izplačali sredi januarja. V februarju pa je predvidena redna uskladitev pokojnin, po oceni Zpiza naj bi znašala štiri odstotke, izplačan pa bo tudi poračun za januar. V ta namen bo treba na letni ravni zagotoviti približno 236 milijonov evrov.
Odlikovanja kardinalu Rodetu, škofu Filu in muftiju Grabusu
Predsednik republike Borut Pahor je v predsedniški palači vročil odlikovanja kardinalu Francu Rodetu, škofu Gezi Filu in muftiju Nedžadu Grabusu. Odlikovanci so ob tem poudarili pomen strpnosti, medsebojnega sodelovanja in skupnega sobivanja pripadnikov različnih verskih skupnosti v Evropi in Sloveniji.
Kardinal Rimskokatoliške cerkve Franc Rode je prejel zlati red za zasluge za življenjsko delo in zasluge za osamosvojitev Republike Slovenije in njeno uveljavitev v svetu ter za spodbujanje kulture medverskega dialoga. Rode je dejal, da odlikovanje doživlja kot objem domovine, kot prijazno roko, ki mu jo podaja Slovenija, kot čast in priznanje te mlade države. "Slovenija ima vse možnosti, da raste, da se utemelji v solidarnosti in v povezanosti vseh, da raste v demokratičnem duhu, v spoštovanju različnosti, da se med seboj malo manj kregamo in malo manj napadamo in da ustvarimo ozračje, ki bo sproščeno in res bratsko," je še poudaril kardinal.
Posebna izdaja Zdravljice za različne pevske zasedbe
Po zakonu o himni RS se kot slovenska himna poje sedma kitica Prešernove Zdravljice na sopransko melodijo zborovske skladbe Stanka Premrla. Uglasbil jo je leta 1905.
Ob 31. obletnici plebiscita, na katerem so državljani sprejeli odločitev, da Republika Slovenija postane samostojna država, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) izdal poseben ponatis Zdravljice. Namenjen je različnim pevskim zasedbam, saj vsebuje notne zapise za enoglasno petje s klavirjem, enoglasno petje z oznakami akordov, mladinski, dekliški oziroma ženski zbor, moški zbor in mešani zbor, za katerega je bila napisana izvirna Premrlova skladba.
