Mir za zdravje in zdravje za mir
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je aprila letos sprožil novo iniciativo, ki poudarja potrebo po promociji miru in zdravja, da bi tako zaščitili Zemljo in njene prebivalce.
Vojne, vedno hujša podnebna kriza in podaljšana pandemija covida-19 vodijo k temu, da se je ura sodnega dne ustavila pri stotih sekundah pred polnočjo, kar je najbližje apokalipsi, koncu civilizacije, odkar so jo zagnali v letu 1947, opozarja generalni direktor SZO.
Ukrajinska vojna pušča fizične in psihične posledice na zdravstvenem kadru in prebivalstvu. V Afganistanu ljudje prodajajo celo svoje ledvice in otroke, da bi preživeli. Pokrajina Tigray v Etiopiji doživlja najdaljšo blokado v zgodovini, ki praktično onemogoča dostavo hrane, goriva in zdravil. Prebivalstvo se spopada z masovno lakoto. Države doživljajo več podnebnih katastrof istočasno. V Avstraliji umirajo korale na Velikem koralnem grebenu, na celini pa hkrati pustošijo kataklizmične poplave. V nekaterih azijskih državah se soočajo z rekordnim številom covidnih smrti in virusna različica omikron se hitro širi po vsem svetu, kar pomeni hud pritisk na zdravstvene sisteme.
-
Kolumna
Denar je mazivo, omogoča vam, da skozi življenje »drsite«, namesto da »škripa«, ko se mukoma prebijate skozenj. T. Harv Eker
Koronakriza je povsem razgalila naše zdravstvo. Udarila je kot strela z jasnega, in to zelo boleče. Že pred njo smo se leta soočali z veliko predolgimi čakalnimi vrstami za skoraj vse specialiste, pomanjkanje nekaterih je bilo naravnost v nebo vpijoče, seveda je to veljalo tudi za splošne zdravnike, zlasti v družinski medicini, pa pediatre in ortodonte. Slabo stanje na področju zobozdravstva in posledice vse večje plačljivosti teh uslug so se začeli kazati na ljudeh, ki si v javnosti niso več upali odpreti ust, če pa so jih, je iz njih dobesedno zijala »praznina«. Včasih je bilo tako le pri brezdomcih. S socialno podporo, minimalno plačo ali skromno pokojnino, na meji revščine ali pod njo ni mogoče plačati niti občasnega čiščenja zobnega kamna, kaj šele doplačati za bele plombe, saj tega zdravstvena blagajna nikomur ne krije.
-
Anketa
Ali se vozite s svojim avtomobilom ali uporabljate javni potniški promet?
Matevž Seljak, magister prava, Drenov Grič: »Več kot deset let sem se vozil z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. Kot dijak in študent sem imel subvencionirano vozovnico, tako sem z eno karto uporabljal mestne kot tudi medkrajevne prevoze. Čeprav zaradi posledic epidemije javnega potniškega prometa ne uporabljam več toliko, se mi zdi ideja o subvencionirani vozovnici, še posebej za primestne relacije, tako z ekonomskega kot ekološkega vidika zelo dobra.«
-
Za slovenske zmage
Nova slovenska vlada se je z veliko vnemo lotila urejanja razmer v državi, potem ko je njena predhodnica naredila (po prepričanju nove koalicije) veliko škode. Vlada Roberta Goloba pri določanju drugačne politike računa na veliko podporo, ki so jo državljani potrdili na volitvah, pri čemer je v ospredju zaveza pridobiti zaupanje ljudi v dobronamernost nove oblasti. Prav izguba zaupanja je bil temeljni razlog, da je Janševa koalicija izgubila volitve. Ta poraz težko prenaša, zato bo nova opozicija skušala vlado čim bolj ovirati pri izvajanju politike, ki je v grobem opredeljena v koalicijski pogodbi nove parlamentarne večine. To ni nič nenavadnega, tako pač ravna vsaka opozicija.
Od sočutnega do sovražnega starizma
Starizem je oblika diskriminacije, ki utemeljuje in vzdržuje neenakosti med družbenimi skupinami različnih starosti. Predvsem je problematično prepričanje, da so ljudje iste starosti homogena družbena skupina, zato jih ne presojajo na podlagi njihove individualne vrednosti, temveč na podlagi značilnosti skupine, ki ji pripadajo, meni sociolog Otto Gerdina.
Skrb za stare ljudi v zahodnih družbah je bila do sedemdesetih let dvajsetega stoletja videna kot pravična kompenzacija za delo in pretekle zasluge (sočutni starizem). Danes pa je starost postala skoraj nekakšen neupravičen privilegij, češ da gre za razmeroma zdrave, dobro situirane, sebične in politično močne skupine ljudi, ki s stroški pokojnin ter zdravstvene in socialne oskrbe močno bremenijo družbo. Takšna obravnava širi t. i. sovražni starizem, ki povzroča veliko škode.
-
Previdno pri dvigih gotovine v tujini
Pri dvigu gotovine na bankomatu v tujini vas lahko doletijo višji stroški, saj lastniki bankomatov zaračunavajo nadomestila v višini deset evrov ali več. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da si vzamete čas, preudarno izberete bankomat in zbrano preberete vse, kar piše na zaslonu med postopkom dvigovanja.
Denar dvigujte z debetno kartico, ne s kartico z odloženim plačilom (kreditno kartico). Pred odhodom v tujino preverite višino nadomestil svoje banke za dvige gotovine v tujini za različne tipe kartic. Izognite se bankomatom, ki zaračunavajo dodatno provizijo, kot so bankomati Euronet. V državah zunaj evroobmočja na bankomatu vedno izberite lokalno valuto brez konverzije oziroma s konverzijo po tečaju svoje banke – to velja tako za dvig na bankomatu kot pri plačilu na POS-terminalu, ko plačujete s kartico. Pri sebi imejte vedno nekaj gotovine – za prve nakupe, taksi in podobno.
-
Med starejšimi je veliko takih, ki ne uporabljajo sodobnih komunikacijskih sredstev, zato imajo več težav pri iskanju informacij in dostopu do storitev javne uprave, bančnih in še posebej zdravstvenih storitev. Razmer zagotovo ne bodo izboljšali digitalni boni, ki so za nekatere začeli veljati 15. junija. A še zdaleč ne za vse.
Po zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ga je sprejela prejšnja vlada, so do digitalnega bona ’22 v višini 150 evrov poleg osnovnošolcev v zadnji triadi, dijakov in študentov upravičeni tudi odrasli, starejši od 55 let. Vendar le tisti, ki se bodo prej udeležili tečaja digitalnih veščin. Število mest pa je omejeno.
S stroko in odgovornostjo nad covid
Število okužb s covidom-19 se povečuje tako pri nas kot drugje po svetu in pričakovati je, da bo še naraščalo. A razmere niso dramatične, saj je pri okužbah z zdaj znanimi različicami virusa SARS-CoV-2 manj hujših potekov bolezni in smrti.
Predvsem pa jih bomo laže obvladovali tudi zato, ker smo v zadnjih dveh letih in pol pridobili »kapital imunosti«, ki je posledica cepljenja, prebolevnosti in hibridne imunosti. Obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo, prav tako vlada ne namerava uvajati množičnega testiranja oziroma pogoja PCT, računa pa na odgovorno vedenje državljank in državljanov. Tako bi lahko povzeli razpravo o aktualnih izzivih prihodnjega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni, ki je konec junija potekala na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Varnostni pas naj bo pripet tudi na najkrajši poti
Agencija za varnost prometa in policija danes začenjata drugo nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas varuje vas. Namenjena je opozarjanju na pomembnost uporabe varnostnega pasu vseh potnikov v avtomobilu in to na vsaki, tudi krajši poti.
Akcija bo trajala do nedelje, policisti jo bodo izvajali ob rednem delu, obenem bodo preverjali še uporabo naprav in opreme, ki ovirajo vidno ali slušno zaznavanje med vožnjo. V vsaki policijski upravi pa bodo izpeljali po en poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov.
Plemenito delo prostovoljnih markacistov
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije je registriranih 884 markacistov, ki na leto opravijo blizu 37 tisoč prostovoljnih ur. Imajo vedno več dela, saj se v gore podaja vedno več planincev, prav tako so pogostejše vremenske nevšečnosti.
Najstarejše planinske poti so uhodili pastirji, ki so gonili živino in drobnico na visokogorsko pašo. Želja po doživljanju narave je vzpodbudila nastanek planinskih poti, ki jih je bilo potrebno označiti. Že v prvem letu pa je slovenska planinska organizacija, predhodnica Planinske zveze Slovenije, označila 97 poti. Pred stotimi leti pa so na pobudo Alojza Knafelca, kartografa in načelnika markacijskega odseka SPD začeli uporabljati enotne markacije, ki jih uporabljamo še danes: to os bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Knafelčeva markacija je velika med 8 in 10 centimetri, razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko je v prečnem prerezu 1:2:1.
