Pogosto se ne zavedamo, da so sledi, ki so jih za sabo pustili prostovoljci, tiste, ki nam omogočajo, da se ne izgubljamo preveč: od markacij v gorah, do poti v šolo, neformalnih izobraževanj v času odraščanja in številnih prostočasnih in preventivnih aktivnosti v vseh obdobjih življenja, poudarjajo v Slovenski filantropiji ob nacionalnem tednu prostovoljstva, ki poteka od danes do nedelje.

Ob tem se zahvaljujejo posameznikom, ki nesebično in srčno podarjajo svoj čas ter znanje posameznikom in skupnosti; pa tudi prostovoljskim organizacijam, mentorjem, šolam in občinam, ki si skupaj s filantropijo prizadevajo za razvoj kakovostnega prostovoljstva. "Tako lahko prispevamo k boljši in bolj strpni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh. Prostovoljstvo namreč združuje ljudi iz vseh skupin in okolij, ne glede na njihovo starost in mesto v družbi," poudarja izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar.  Ob tem poziva državo, naj zagotovi "sistematično in premišljeno podporno infrastrukturo za prostovoljstvo" ter se vsak dan zaveda, kakšno družbeno vlogo imajo prostovoljci za skupnost in skupne izzive. "Naj bo prostovoljstvo prepoznano in podprto vsak dan in ne le ob krizah in nacionalnem tednu prostovoljstva," je poudaril v sporočilu za javnost.

 Oktobra 2020 je bilo v Sloveniji 11.293 čebelarjev, ki so imeli skupaj 213.581 čebeljih družin  in pridelali okoli 1300 ton medu. Vsak prebivalec ga letno porabi nekaj manj kot kilogram, kažejo podatki statističnega urada, ki so jih zbrali ob današnjem svetovnem dnevu čebel.

Največ medu so slovenski čebelarji pridelali v letu 2001, in sicer okoli 2550 ton, sicer pa ga moramo vsako leto uvažati. Leta 2020, denimo, smo uvozili 1106 ton medu, največ iz Belgije (skoraj četrtino), sledile so Madžarska, Grčija in Hrvaška. V istem letu smo iz Slovenije izvozili 36 ton medu, največ na Japonsko (skoraj 111 ton). Povprečna odkupna cena cvetličnega medu pri pridelovalcu je leta 2021 znašala 7,03 evra za kilogram, še kažejo podatki Sursa.

 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo 23. in 24. maja 2022 potekali Dnevi medgeneracijskega sožitja. Prireditev, ki je namenjena predstavljanju pozitivne podobe staranja in  medgeneracijskega sožitja, pa tudi odpiranju problematik, ki zadevajo vse generacije drugič po vrsti organizira Medgeneracijska koalicija Slovenije – MeKoS. V njej so poleg Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) še Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije.

Nekdaj zelo priljubljena sejma Altermed in Flora so v Celju letos združili v šopek pomladanskih sejemskih prireditev z naslovom Green Vita. Zeleni sejem za samooskrbo in zdrav način življenja bo med 20. in 22. majem poskrbel za zadovoljitev vseh čutov, saj se bosta istočasno odvijala še Festival kave in festival Kulinart. Za vse pa potrebujete le eno samo vstopnico. 

 Tako se bodo v treh dneh na celjskem sejmišču predstavila društva in organizacije s področja zdravja, ekologije, ohranjanja narave, zdrave prehrane, osebne rasti. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji cvetja, vrtnarjenja in urejanja okolice. Obiskovalci bodo lahko pokusili dobrote iz slovenskih regij in paleto raznovrstnih kav ter o njih izvedeli marsikaj zanimivega.

V farmacevtskem podjetju Krka so pripravili že deveti Teden humanosti in prostovoljstva pod sloganom Tudi dobrodelnost je del nas. Projektu se je letos pridružilo 850 Krkinih prostovoljk in prostovoljcev, skoraj dvesto jih je sodelovalo prvič.

V šestih dneh, od 9. do 14. maja, so pripravili veliko dobrodelnih akcij za vse generacije. Tako so Krkini prostovoljke in prostovoljci obiskali 21 domov starejših po državi, stanovalce so spremljali na sprehodih, z njimi vrtnarili, urili spomin, skupaj so telovadili ter sodelovali na ustvarjalnih delavnicah, igrali tombolo in še marsikaj. Razveseljevali so jih tudi člani Pihalnega orkestra Krka in pevskega zbora ZaSUK.

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki letos v ospredje postavlja digitalne tehnologije za starejše in zdravo staranje. V Sloveniji je uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) med osebami, starimi med 65 in 74 let, večinoma pod povprečjem Evropske unije, ob tem opozarja državni statistični urad.

Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bila 1. julija 2021 v Sloveniji dobra petina prebivalstva starega 65 let ali več. "Ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj ga neuporaba digitalnih tehnologij lahko potisne na obrobje dogajanja v sodobni družbi. Hkrati pa ta starostna skupina predstavlja priložnost za gospodarstvo v smislu nudenja izdelkov in storitev, ki ustrezajo starejšim in njihovim potrebam - t. i. srebrna ekonomija," ugotavljajo na Sursu.

V nedeljo, 15. maja, je Mednarodni dan družin, hkrati pa se na ta dan začenja Teden družin.  Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije v tem tednu že 24. leto zapored poteka akcija Za družine brezplačno.  Od 15. do 22. maja kar 39 muzejev in galerij po vsej Sloveniji družinam omogoča brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav, predstav in drugih prireditev.

Seznam najdete na povezavi:

https://www.zpms.si/2022/05/11/akcija-za-druzine-brezplacno-v-tednu-druzin-15-5-22-5-2/

Na pobočjih pod Golico se že razcvetajo narcise oziroma ključavnice, kot jim pravijo domačini. Vsako leto privabljajo številne obiskovalce, zato je občina Jesenice tudi letos uvedla poseben prometni režim. Ob koncih tedna bosta zaprti cesti v Planino pod Golico in Javorniški Rovt (Pristava), obiskovalci se bodo do cvetočih travnikov zapeljali z brezplačnim avtobusom.

Če bo vreme lepo, bodo naslednje tri sobote in nedelje, torej 14. in 15. maja, 21. in 22. maja ter 28. in 29. maja obiskovalci zastonj parkirali pred občinsko stavbo in sedli na brezplačni avtobus. Ta bo vozil med 7. in 17. uro vsako polno uro, po potrebi pa še pogosteje. Ustavljal bo tudi na drugih postajah mestnega potniškega prometa, tako bodo lahko brezplačni prevoz uporabili tudi tisti, ki se bodo do Jesenic pripeljali z vlakom. Domačini ter gosti turističnih ter gostinskih ponudnikov se bodo lahko zapeljali mimo zapor.

Srčno popuščanje, bolezen, pri kateri srce ne more prečrpati dovolj krvi, ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav bolezen, ki je pogosta pri starejših od 70 let, ni ozdravljiva, lahko njeno napredovanje upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja, poudarjajo strokovnjaki.

Kot je na današnji novinarski konferenci v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pojasnil predsednik društva in zdravnik Matija Cevc, je srčno popuščanje stanje, pri kateri srce ne more več prečrpati dovolj krvi za potrebe organov, kar vodi v zastajanje krvi v pljučih. To povzroča težko sapo oz. dušenje, sprva le med naporom, z napredovanjem bolezni pa tudi v mirovanju. Bolniki posledično pogosto spijo polsede, saj privzdignjeno vzglavje olajša dušenje.

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti pri nas. Vsako leto zabeležimo več kot 4000 primerov možganske kapi, kar je več kot 10 dnevno. Približno 30 odstotkov ljudi jih utrpi v aktivnem obdobju, 40 odstotkov bolnikov ima po možganski kapi zmerne težave pri funkcioniranju, 15 do 30 odstotkov pa hujše, več kot polovica jih potrebuje pomoč pri vsakdanjih opravilih. Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni po eni strani preventiva, po drugi pa prepoznavanje znakov kapi in hitro ter pravilno ukrepanje. S tem lahko najbolj zmanjšamo posledično invalidnost in umrljivost.