Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob dnevu slovenskega znakovnega jezika (14. november) ustvarila dokumentarni film in  stand-up komedijo, ki bosta na ogled v decembru. Pripravili so tudi glasbeni videospot, ki je dostopen ljudem z izgubo sluha. Ob tem opozarjajo na pravico gluhih otrok do izobraževanja v svojem jeziku in o svojem jeziku.

V Sloveniji živi okoli 150 tisoč ljudi z izgubo sluha, približno 1500 se jih sporazumeva v slovenskem znakovnem jeziku. Ta ima 21 tisoč kretenj, kar pa je premalo za potrebe gluhih, da bi lahko enakovredno sodelovali v različnih oblikah družbenega življenja, na kar opozarja zveza. Prav tako nimajo vsi otroci in mladi možnost izobraževanja v znakovnem jeziku. Komunikacija povzroča hudo osamljenosti 150 gluhih starejših, ki bivajo v domovih za starejše občane. Ne morejo se namreč vključevati v redne aktivnosti doma in razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v hitrejšo smrt. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije si zato prizadevajo za ureditev bivalnih enot oziroma oddelkov v domovih za starejše v katerih gluhi bivajo skupaj.

 Začel se je drugi del nacionalne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo do 14. novembra pogosteje in bolj temeljito preverjali voznike. Poteka tudi tradicionalna akcija Slovenija piha 0,0, ki se bo zaključila 27. novembra.

Slovenija je po porabi alkohola še vedno visoko nad evropskim povprečjem. Na leto prebivalec, starejši od 15 let, v povprečju popije 11 litrov čistega alkohola. Zloraba alkohola je botrovala vsaki tretji smrtni žrtvi na slovenskih cestah in premnogim poškodbam. Letos je do 15. oktobra v 1104 prometnih nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, umrlo 25 oseb, 546 je bilo telesno poškodovanih.

Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in prof. dr. Samo Zver, internist in hematolog, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana sta prejemnika letošnje  nagrade Državljan Evrope. Prestižno nagrado Evropskega parlamenta sta prejela za solidarnost in vseevropski zdravstveni napredek bolnikov z rakom.

Nagrado sta prejela v Hiši EU v Ljubljani, z obrazložitvijo, da požrtvovalno, z uspešnimi akcijami, strokovno komunikacijo in empatijo že vrsto let skrbita za sodobno zdravljenje hematoloških bolnikov. Povezala sta slovenske strokovnjake in znanstvenike ter osveščata o pomenu pravočasne dostopnosti zdravljenja za vse. Njuno delo je odličen primer sodelovanja stroke z bolniki, solidarnosti, kot tudi zgled za aktivno državljanstvo, zagotavljanje temeljnih vrednot in pravic, vključno z zdravstveno oskrbo za vse.

Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.

Aktualno

Univerza v Ljubljani vabi nekdanje študente v študijske krožke ter druge oblike izobraževanja in povezovanja. V študijskem letu 2021/2022 namreč uvajajo študijske programe za starejše od 60 let. Organizira jih Modra fakulteta, ki deluje po načelih Starosti prijazne univerze. Učenje in vadba krepita mentalno in telesno vitalnost, omogočata družbeno povezovanje in razvoj aktivne modrosti. 

Na različnih ljubljanskih fakultetah se bodo odvijale dejavnosti za starejše študente s pestrimi naslovi: Vznemirljiva malenkost, imenovana ljubezen: Poti in stranpoti odnosov v starosti; Turistični/planinski vodnik po Sloveniji za generacije 65+; Življenjske zgodbe v objemu spominov; Spoznajmo podkast; Kažipot filozofije; Popotovanja v svet glasbe; Mladi 100 let: Zdravo podaljševanje življenja; Gibalna vadba za kvalitetno starost …

Predpostavke, da imajo starejši kot družbena skupina določene lastnosti, pričakovanja, da se proces staranja odvija na določen način, in prepričanja, da ima starost kot zadnje obdobje v življenju določene značilnosti. Vse to je starizem.

To je osrednja tema knjige Crescendo v istem duru, o usodi starih na sončni strani Alp, ki je izšla pri Zavodu OPRO. Knjiga opozarja na (ne)zavedne posledice starizma, in sicer zlasti v zdravstvu, ter poziva k povezovanju različnih iniciativ in oblikovanju drugačnih politik. Avtor Tomaž Gerdina izhaja iz dejstva, da je starizem slab tako za posameznika kot za družbo. O tem s položaja zdravnika s štiridesetletno akademsko in klinično prakso piše dr. Zvezdan Pirtošek. Prispevek Majde Pahor razkriva problematične plati obravnave bolezni starih ljudi v strokovni zdravstveni literaturi, Duša Hlade Zore, ki že več kot deset let zastopa pravice pacientov, pa postreže s konkretnejšimi primeri starizma v zdravstveni praksi. Drugi del knjige obravnava starizem na makroravni.

Zbiranje kompletov prve pomoči

Kdaj ste nazadnje preverili rok uporabe kompleta za prvo pomoč, ki ga imate v avtomobilu? Veljavnost mu namreč poteče po petih letih, ker nekateri pripomočki niso več sterilni, so pa še uporabni. Zato komplete prve pomoči s pretečenim rokom veljavnosti zbira AMZS v svojih centrih. Predajo jih Rdečemu križu Slovenije, kjer vsebino s pridom uporabijo pri izobraževanju ekip prve pomoči. Teh je več kot sto, še vsaj 160 jih deluje v osnovnih šolah. Komplete, ki jih bodo zbrali do konca novembra, pa bodo odpeljali v Bosno in Hercegovino, kjer jim zelo primanjkuje sanitetnega materiala za izvajanje tečajev prve pomoči.

Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, bivanjskih problemih starejših in pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.

Tokrat bomo nekoliko več pozornosti namenili razpravi o bivalnih razmerah starejših in možnostih za njihovo izboljšanje, o čemer so se pogovarjali Alenka Ogrin in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Jera Grobelnik s Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in Lili Štefanič z občine Kočevje.