»Povej mi dosti lepih besed,
nabrati jih morava za vse življenje:
najina ljubezen je večna.
To je vedno tako, kadar ljubimo.« Neža Maurer

V aprilu sta nas zapustili dve veliki osebnosti. Papež Frančišek, najbolj ljudski med papeži, ki je zagovarjal milost in sočutje do človeka in ves čas opozarjal na krivice, ki jih doživljajo revni in ubogi z družbenega dna. Zavzemal se je za mir in sodelovanje med ljudmi in narodi. Bil je med redkimi, ki je trkal na vest sveta.

"Tu je moj dom, tu sem doma
Tu je del mene, del mojega srca..."  Glasbena skupina Faraoni

V mladosti nas v svet žene želja po novih doživetjih in boljšem življenju, prepričani smo, da je drugje lepše in boljše. Kmalu ugotovimo, da ni vse zlato, kar se sveti. Rodni dom, naj je bil še tako skromen, je nudil posebno zavetje in z leti je hrepenenje po njem vse večje.

Otroci iz naše vasi smo imeli do šolskega avtobusa kar dolgo pot. Pešačili smo čez travnike, v dolini čez leseno brv, ki jo je potok ob močnejšem nalivu poplavil, in skozi gozd. Vedno je bilo zanimivo, včasih smo se zaigrali in pozabili na avtobus. Malokdaj smo koga srečali, a med tistimi redkimi se spomnim starejšega gospoda z daljšimi sivimi lasmi. Že na daleč se je videlo, da ni domačin. Doma sem izvedela, da se po nekdanjem posestvu sprehaja baron Philipp, zadnji potomec hmeljniške plemiške družine Wambolt. Razvaline bližnjega gradu Hmeljnik so bile za nas otroke strašljive in se tam sami nismo potikali. Nekoč mogočen grad je bil med vojno požgan, njegovi lastniki pa so z njega odšli že pred vojno. Po njej pa je nova oblast grad in posest zaplenila.

Za belo ograjo zeleno je
tiho pomladno drevo
in srce moje vzdrhtelo je,
o, kako je bilo lepo. Srečko Kosovel

Vsi se veselimo pomladi, saj prinaša svetlobo, toploto, nekaj novega, pisanega in veselje okrog nas. In tako se bo v pajčolan nežnih belih cvetov kmalu spet odela stara hruška pri domači hiši. Tako kot ničkolikokrat do zdaj. Čeprav je že vsa skrivenčena, z brazgotinami zaradi starih poškodb, še vedno vsako leto obrodi in z drobnimi sadeži, ki jim rečemo fajfce, razveseli jedce že sredi poletja. Okrog sto let staro drevo se ne da, a še bolj kot danes so je bili veseli otroci v njeni mladosti. Med drugo svetovno vojno in po njej so jo naravnost oboževali. Kadar je bila polna sadežev, ni bilo lakote pri hiši.

Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. mati Tereza

Naš pogled se spreminja, včasih je bil bolj usmerjen navzven, na izpolnjevanje materialnih želja, z leti pa vse bolj navznoter. Sprašujemo se, kdo smo, kaj je naš namen na svetu in kaj lahko še dobrega storimo. Čeprav vse težje sledimo tempu sodobnega sveta, nas pomirjajo lepi spomini iz mladosti in dobre stvari, ki smo jih »zasejali« skozi življenje. Še posebej radi uživamo v druženju z vnuki, z energijo nas napolnijo njihova radovednost, odkritost in iskrivost, veseli smo njihovih drobnih uspehov. Morda se v njih celo prepoznamo, ko smo bili njihovih let. Takšni prijetni trenutki pozitivno vplivajo tudi na naše zdravje in počutje. Ne le gibanja, tudi skrb za dobre medsebojne odnose bi morali pisati na recept!

Rišem hišo lepih pesmi,
rišem jo na srčno stran,
rišem s čopičem ljubezni,
z barvami pričakovanj.

Rišem fino tanko črto,
ki gre prek ovir in zla,
v pokrajino vsem odprto,
tja, kjer sreča je doma. Tone Pavček

 

Naj bo leto, ki se je pravkar začelo, prežeto s srečo, zdravjem in ljubeznijo. Pravijo, da sreča domuje v srečanjih, zato vam želim, da bi se v novem letu veliko družili s prijetnimi, zanimivimi in toplimi ljudmi.

Pri Vzajemnosti se bomo potrudili, da boste v reviji vsak mesec spoznali veliko navdihujočih življenjskih zgodb, poskrbeli pa bomo tudi za druženje. V začetku junija se dobimo na že 19. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Kje? Lahko izdam, da smo sledili vašim željam in da se bomo tokrat družili na otoku Krku. Več pa v naslednji reviji, ko bodo objavljene podrobnosti našega letovanja.

Tiho pada mrak
v dalji se zgublja korak
in pušča sledi preteklih dni.

V srcih se želja rodi
po miru, ljubezni in dobroti
za vse ljudi.   
Srečko Kosovel

Pred nami so najlepši prazniki. Ali ste v stiski, ker ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim? Nabiralniki so že polni reklamnih letakov, iz ponudb pa lahko ugotovimo, kako se je vse podražilo, bega nas tudi obilica ponudbe. Kaj izbrati? Škoda je, da bi dneve prebili v iskanju daril po trgovskih centrih. Zakaj pa ne bi podarili nečesa, kar znamo narediti sami. Lahko so to tople nogavice, domači sok, deska, ki smo jo izdelali iz pravega lesa, potica ali piškoti, kot smo jih pekli včasih. Zagotovo bodo takšna darila bolje sprejeta. Predvsem pa tistim, ki jih imamo najrajši, podarimo čas.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se je na septembrski seji seznanil tudi s poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v lanskem letu. Ta je po letu 2022 znova poslovala pozitivno. Pred vplačilom v blagajno Zpiza je ustvarila dobiček v višini 114,9 milijona evrov. Od tega je v pokojninsko blagajno lani prispevala 65 milijonov evrov.

Kapitalska družba pa poleg zagotavljanja dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno skrbi tudi za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS. Vrednost sredstev sklada je konec leta 2023 dosegla 931,2 milijona evrov, vanj pa je bilo vključenih 50.622 zavarovancev oziroma članov. Lani je vrednost izplačanih poklicnih pokojnin znašala 5,1 milijona evrov in se je v primerjavi z letom 2022 povečala za 18 odstotkov.