S srčnostjo za srca tistih, ki jo potrebujejo
Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli šest do sedem odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo domov iz bolnišnice in zdravilišča, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Alenka Babič.
-
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje. Ivan Minatti
Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.
-
Veter ziba mačice,
mačice na veji,
kmalu bo pomlad prišla,
dol po sončni preji. Feri LainščekTokrat pomlad prehiteva. Ker je bil februar pretopel, so mačice že odcvetele. Včasih smo za 8. marec komaj našli prve zvončke, letos jih je bilo polno že sredi februarja. Z njimi smo otroci razveselili mamice in babice za dan žena. Morda bodo namesto njih nabrali trobentice in vijolice. Šopki, ki jih podarijo drobne ročice, so najlepši in njihovi objemi najtoplejši.
Letni dodatek bi lahko spremenili v trinajsto pokojnino
Letošnja delna redna uskladitev pokojnin je bila prvič opravljena že januarja, sredi tega meseca pa bo znano, koliko bo dejansko znašala redna uskladitev, in sledil bo poračun. To bo prva tako visoka posamična uskladitev po letu 1992. Z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem smo se pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji je pokojninska blagajna, saj se število upokojencev povečuje, katere novosti bodo začele veljati letos in kaj naj bi prinesla nova pokojninska reforma.
-
Drage bralke in bralci,
letošnje leto je nekaj posebnega za Vzajemnost, saj praznuje abrahama. V tem času smo marsikaj preživeli skupaj, med drugim smo iz črno-bele priloge zrasli v sodobno revijo, ki vsak mesec prinaša veliko zanimivega in koristnega branja. Bralce spodbuja tudi k druženju, tako zadnjih 18 let prirejamo letna srečanja, kjer se imamo vedno zelo lepo. Letos se dobimo v začetku junija v Neumu, od koder bomo imeli lepo izhodišče za izlete, tako se bomo zapeljali tudi čez Pelješki most.
-
Kaj je čas? Nekaj, kar neprestano beži, so trenutki, ki se nam vtisnejo v spomin, je nekaj, česar se bolj zavedamo, ko smo starejši. V mladosti teče počasi, celo vleče se, ko je več let za nami kot pred nami, pa dnevi minevajo vse hitreje.
Zelo hitro je minilo tudi prvih petdeset let Vzajemnosti, prve in edine revije za starejše. Šestindvajsetega januarja leta 1974 je izšla prvič, takrat še kot priloga Delavske enotnosti, 1985 pa je pogumno zakorakala na samostojno pot kot revija in tudi po zahrbtnem poskusu prevzema leta 1999 ohranila številne bralce do danes. V tem času se je marsikaj spremenilo, a Vzajemnost ostaja priljubljeno branje starejših tudi v vse bolj digitalnem svetu.
Ne bom dopustila, da bi upokojence potiskali na družbeni rob
NAŠ POGOVOR
Sredi poletja je prevzela vodenje Zveze društev upokojencev Slovenije, naše največje nevladne organizacije, nasmejana, energična in odločna Zdenka Jan iz Šempetra v Savinjski dolini. Širni Sloveniji je bila še neznana, zato pa so jo toliko bolj poznali na Celjskem in jo tudi predlagali za predsednico krovne organizacije. V aktivnem obdobju je delala kot kriminalistka, ki se je na celjski policijski upravi ukvarjala z mladinskim kriminalom. Z možem živi na hmeljarski kmetiji in je ponosna mama dveh odraslih sinov.
-
Le kdo še ni slišal za umetno inteligenco, ki je sposobna vse več stvari. Tega razvoja se ne da ustaviti, algoritmi z navodili, kako naj kaj deluje, so že v vsakem manjšem aparatu, pravzaprav svet poganjajo računalniki. Vse bolj so zmogljivi, ker črpajo znanje in podatke, ki jih nalaga človeštvo. Strokovnjaki za prihodnjih pet do deset let napovedujejo še večji in hitrejši razvoj umetne inteligence, ki bo pogonska sila gospodarstva in bo omogočila razvoj in blagostanje. Marsikatere je strah pametnih strojev, toda kako bomo uporabili njihovo moč, je odvisno od nas. Vodilni državi na tem področju ZDA in Kitajska imata zato največjo odgovornost.
Tri desetletja dolenjskega ljudskega radia
Večina slovenskih radijskih postaj je povezanih v radijske mreže, Radio Sraka pa vztraja na svoji poti. Ponaša se z dobro poslušanostjo in je še vedno v družinski lasti. Je dolenjski ljudski radio, ki ga radi poslušajo tudi drugje po Sloveniji, zahvaljujoč internetu, pa je priljubljen tudi med rojaki in zdomci po svetu. Prvega decembra 1993 ga je ustanovil Novomeščan Drago Vovk, ki je v prizidku družinske hiše uredil studio in od tam oddaja še danes.
Leta 1988 je v domači hiši na Valantičevem najprej odprl snemalni studio Sraka, kjer so snemali mnogi ustvarjalci rock, pop ter narodnozabavne glasbe in tudi ljudski godci in pevci: od citrarja Karlija Gradišnika, harmonikarja Tineta Lesjaka do godca na bršljanov list Tončka Pluta. Sraka je bila tudi založniška hiša, ki je izdala številne kasete in CD-je.
Spremembe v pokojninskem sistemu bodo uvajali postopno
Med reformami, ki naj bi jih Slovenija v kratkem izpeljala, je tudi pokojninska. Na okrogli mizi o pokojninskem sistemu na Festivalu za tretje življenjsko obdobje in na pogovoru, ki ga je o prihodnosti tega sistema organizirala Pokojninska družba A, je Igor Feketija, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predstavil glavna izhodišča sprememb, ki bodo stvar pogajanj. Nova reforma naj bi bila sprejeta naslednje leto, veljati pa naj bi začela leta 2025. Vendar naj bi bilo tokrat uveljavljanje sprememb postopno z daljšimi prehodnimi obdobji.