Obrtniki ostro proti znižanju pokojnin
Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) grozi, da mu bo zmanjkalo denarja za izplačilo pokojnin iz vzajemnih zavarovanj, zato želi vodstvo znižati poklicne pokojnine za 30,4 odstotka. Obrtniki so ogorčeni in napovedujejo proteste. Vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) je na to temo sklicalo tudi novinarsko konferenco in pozvalo SOP in ministrstvo za delo, da najdeta ustrezno rešitev v korist zavarovancem.
Sklad obrtnikov in podjetnikov je bil ustanovljen leta 1956, kot nekakšen vzporedni zavod za pokojninsko zavarovanje za obrtnike, ker v času po drugi svetovni vojni obrtniki niso bili vključeni v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje tako kot ostali državljani. Poklicna pokojninska zavarovanja so nehali tržiti leta 1996, ko so tudi obrtniki začeli vplačevati v državni pokojninski sistem. Danes ima sklad približno 9.400 članov, večina obrtnikov je že upokojenih. »Povprečna pokojnina iz teh zavarovanj znaša 84 evrov, kar je zelo malo. Da bi jim te pokojnine znižali še za 30,4 odstotka, je za naše člane, obrtnike in podjetnike, povsem nesprejemljivo,« je poudaril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. Na to temo so se že pogovarjali z resorno ministrico, vendar odziva še nimajo. Meh je predlagal, da vse vzajemne zavarovance prevzame Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
-
Civilna iniciativa Dokup dobe je ob predlogih za spremembo pokojninske zakonodaje opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po prejšnjem zakonu (Zpiz-1, ki je veljal od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2012), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.
-
Ali vas je kdaj strah? Le koga ni? Čeprav nas izkušnje učijo, da ima strah samo velike oči, znotraj je votel, okrog ga pa nič ni, večkrat vpliva na naše življenje bolj, kot bi bilo potrebno. Otroci mislijo, da starejših ni strah, zato si želijo čim prej odrasti. Vendar nas nikoli v življenju ne zapusti. Strah je osnovni človekov mehanizem za preživetje, ki je v nas že od davnine. Težava je, da se ne odzovemo s strahom samo na dejanske nevarnosti, ampak tudi na pričakovane in namišljene težave. Strah se pogosto nanaša na prihodnje dogodke; strah nas je pred odločitvami, pred izgubo bližnjih ljudi, imetja, zdravja … Toda če straha ne obvladamo, bo on obvladal nas. Če smo prestrašeni in pred sabo vidimo le kup bojazni, nas bo to hromilo in povzročalo trpljenje, zaradi tega lahko tudi zbolimo. Zato je tako pomembno, da ne dovolimo, da nas ima v oblasti. Veliko je namišljenega strahu, ki nas prav tako hromi in jemlje moč, zato začnimo živeti bolj pogumno in pozitivno.
Med krkaši vsako leto več prostovoljcev
V novomeški Krki so sredi aprila zaposleni že osmič zapored krepili vrednote prostovoljstva, humanosti in medsebojne pomoči v okviru Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva in to ne le po vsej Sloveniji, ampak tudi v 24 državah, kjer imajo svoja podjetja in predstavništva. Letos je v akciji sodelovalo več kot 1.250 Krkinih prostovoljk in prostovoljcev, kar je dobrih 20 odstotkov vseh zaposlenih v Krki in Termah Krka v Sloveniji. Vsako leto se pridruži veliko novih prostovoljcev – letos je bilo takih več kot 100. V osmih letih so opravili 8.331 dobrodelnih dejanjih.
-
Ob predlogih za spremembo zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja je civilna iniciativa »Dokup dobe« opozorila, da je po njihovem mnenju prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave zavarovancev, ki so po prej veljavnih predpisih dokupili pokojninsko dobo. Hkrati zatrjujejo, da je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljen 1. januarja 2013 (ZPIZ-2), zavarovancem, ki še niso izpolnili pogojev za starostno pokojnino po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnem od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012 (ZPIZ-1), pravico do dokupljene dobe odvzel. Pri tem pa zavarovancem niso bili vrnjeni prispevki, plačani za dokupljeno pokojninsko dobo.
O nevarnostih bolezni zamašenih žil
Ocenjujejo, da je v Sloveniji na leto 2.000 do 3.000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. Z namenom ozaveščati o bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap, so tudi letos ob dnevu žil opozarjali predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom na dojki. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjšata srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se kažejo dobri rezultati z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
-
Letošnji velikonočni prazniki so bolj pozno, šele v drugi polovici aprila. Veliko noč namreč praznujemo prvo nedeljo po polni luni, ki sledi spomladanskemu enakonočju 21. marca. To je največji krščanski praznik, njegovo izročilo pa je močno povezano s starimi praznovanji pomladi. Ne glede na to, kako verni smo, je to lep praznik, najlepši del pa je, ko se družina zbere pri velikonočnem zajtrku. Čas pred veliko nočjo nekateri izkoristijo za postenje in se odpovejo določeni hrani, alkoholu ali katerim drugim razvadam. To je tudi čas za razmislek in obžalovanje ter priložnost za spremembo in novo upanje, ki jo prinaša pomlad.
Že 8. Krkin teden humanosti in prostovoljstva
Prostovoljec je lahko vsak — potrebno je le veliko in odprto srce, pravijo v novomeški Krki, kjer imajo med sodelavci vsako leto več prostovoljcev. Lani je v najrazličnejših oblikah pomoči v tednu humanosti in prostovoljstva sodelovalo že 1100 zaposlenih, kar predstavlja 20 odstotkov vseh. Letos pripravljajo že 8. Krkin teden humanosti in prostovoljstva in tako kot lani bodo tudi letos zbirali potrebščine, od oblačil, obutve do pripomočkov za osebno higieno, na Rdečem križu in Karitas bodo sortirali darovane potrebščine in pripravljali pakete,...
O nevarnostih bolezni zamašenih žil
Predstavniki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenja za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu so predstavili aktivnosti ob že šestem dnevu žil in projekt ZdraveArterije.si z namenom osveščati o periferni arterijski bolezni ali bolezni zamašenih žil, ki nezdravljena lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.
»Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov, kot sta srčni infarkt ali možganska kap,« je povedal prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik oddelka ljubljanskega UKC za žilne bolezni. Brez prepoznave bolezni in ustreznega zdravljenja je bila usoda bolnikov s periferno arterijsko boleznijo slabša kot pri bolnikih z limfomi ali bolnicah z rakom dojke. Na srečo prepoznavanje in ustrezno zdravljenje zmanjša srčno-žilne zaplete najmanj za polovico. V zadnjih dveh letih se kažejo dobri rezultati z intenzivnim obvladovanjem motenj presnove maščob in kombiniranim protitrombotičnim zdravljenjem z acetilsalicilno kislino in majhnimi odmerki rivaroksabana.
-
Vremska dolina, Vreme in Famlje so v javnosti morda manj znani slovenski kraji, zato se domačini posebej potrudijo, da z zanimivimi prireditvami medse povabijo obiskovalce tudi od drugod. Zadnjo soboto v marcu vabijo na tradicionalni pohod po poti svojega rojaka Bogomirja Magajne.
Magajnova krožna pot spada v sklop projekta Slovenska pisateljska pot, posvečena je domačinu Bogomirju Magajni, zdravniku, psihiatru in pisatelju. Idejo zanjo je dala Mirjam Frankovič Franetič, planinska vodnica v Planinskem društvu Sežana.
