-
Kako lepo bi bilo
romati vse življenje
skozi zeleni gozd
in se ne ustaviti.
Biti kot gozdna ptica,
ki ne pozna poljan.
Biti človek z dobrim,
dobrim srcem. Srečko KosovelVsak dan gremo lahko v gozd in si spočijemo oči na številnih odtenkih zelene barve ter se nadihamo svežega zraka. Samoumevno se nam zdi, da nam je na voljo. Šele ko potujemo na tuje, kjer je gozdov malo ali pa jih sploh ni, ugotovimo, kakšno dragocenost imamo. Pri nas pokrivajo več kot polovico ozemlja države, več jih imajo le še na Švedskem in Finskem. Drevesa in drugo rastlinstvo skupaj z živalmi, velikimi in majhnimi, tvorijo skupnost, ki se med seboj dopolnjuje.
Medgeneracijsko sožitje je temelj družbe
Četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja (DMS), ki jih organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus), so se začeli včeraj na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več dogodkov in spremljajoče razstave pa se bodo dogajale tudi danes. Še posebej so prava paša za oči razstavljeni predmeti njihovih rokodelk in rokodelcev. Ne bo vam žal, če jih boste obiskali. Vstop je prost.
Na slavnostnem odprtju, ki se ga je udeležilo tudi nekaj politikov, je predsednica Zdus Zdenka Jan poudarila, da upokojence tare veliko problemov, od nizkih pokojnin, stanovanjske problematike do dolgotrajne oskrbe, ki še ni zaživela, vendar želijo na praznik Zdusa pokazati predvsem, kaj vse počnejo njihovi člani na kulturnem, rokodelskem, humanitarnem in športnem področju. Dodala je, da vodstvo zveze ves čas spremljajo vse, kar je povezano z upokojenci, še posebej na področju sprememb zakonodaje, in se tudi kritično odziva. Njihov moto je: Nič o nas brez nas. Z Dnevi medgeneracijskega sožitja pa želijo promovirati pozitivno podobo staranja, odpravljanje predsodkov in stereotipov o starosti in spodbujati vključenost in sožitje generacij.
Tokrat je Vzajemnost preplavila Neum
Od 2. do 5. junija je potekalo že 18. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Neumu v Bosni in Hercegovini. Na pot se je podalo šest avtobusov z bralci iz cele Slovenije. Najprej smo se ustavili v Stelli Croatici, kjer smo lahko poizkusili domače oljčno olje in marmelado, zatem pa smo si ogledali srednjeveško trdnjavo Klis s čudovitim razgledom proti Splitu. Nekateri smo si že na poti v Neum ogledali Peljški most in se po njem tudi zapeljali, drugi pa so to storili ob povratku domov. Bivali smo v res velikem Grand hotelu Neum, kjer smo imeli tudi predavanja in zvečer družabne igre in ples.
Uspešna pot se je začela z bučnim oljem
Dobro počutjejunij '24Prehrana Zgodovina
Danes imamo v trgovinah na izbiro veliko jedilnih olj različnih vrst in proizvajalcev. Razlikujejo se po cenah in tudi po kakovosti. Morda se zadnjega premalo zavedamo, saj nas pri nakupu rada premami nizka cena. Pri vodilni slovenski oljarni in edini rafineriji jedilnih rastlinskih olj Gea poudarjajo, da se je v 120 letih, odkar delujejo, marsikaj spremenilo, vendar kakovost in varnost izdelkov ostajata ključni vrednoti podjetja.
Ob tem visokem jubileju so odprli svoja vrata in pokazali tudi proizvodnjo in laboratorij, kjer dnevno analizirajo tako surovine kot olja. Bogata tradicija proizvodnje olja v Slovenski Bistrici sega v leto 1904, ko je Albert Štiger ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja na obrtniški način. In še danes so v Gei najbolj ponosni na štajersko-prekmursko bučno olje, čeprav je zdaj njihov program širši, saj zajema proizvodnjo nerafiniranih hladno stiskanih in praženih olj, rafiniranih olj in delikatesnih izdelkov, kot sta majoneza in tatarska omaka, ter semena. V ponudbi imajo več kot 40 vrst jedilnih olj, od bučnega, sončničnega, repičnega, lanenega do sezamovega in olja črne kumine. Vse te izdelke pa tržijo pod prepoznavnimi blagovnimi znamkami Gea, Gea Bio, Cekin, Zvezda in Sončni cvet.
-
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Brez pomena
zanje so razdalje, kraj in čas. Mila KačičLjubezen ostane tudi, ko človek odide, je poudarjala Manca Košir, ki je bila po upokojitvi aktivna prostovoljka hospica in je ogromno naredila za sprejemanje smrti kot dela življenja. Kot profesorica nas je učila poklica, a obenem tudi za življenje – navduševala nas je za branje in spodbujala h kritičnemu razmišljanju. Prejšnji mesec se je poslovila in za sabo pustila ogromno doto. Posejala je veliko semen dobrega, predvsem pa ljubezni, ki jo je nesebično razdajala, in tako še naprej ostaja z nami.
-
maj '24Starejši Medgeneracijsko
Odnos do starejših se tako kot druge pomembne vrednote oblikuje v rani mladosti. Spomnim se, da sem kot otrok zelo rada poslušala odrasle. Ko so se slučajno oglasili pri nas ali so prišli na pomoč pri kmečkih opravilih, sem bila takoj zraven pri pogovoru z očetom in mamo. Bila so me sama ušesa. Zdeli so se mi skrivnostni in polni znanja o svetu, ki ga še nisem poznala. Veliko so govorili o svoji težki, a lepi mladosti pa o hudih časih med vojno in po njej. Kljub temu so ostali vedrega duha, le zguban obraz, zgarane roke in sključena postava so kazali, da jih je življenje po svoje zaznamovalo. Stara mama, ki je bila pred drugo svetovno vojno ena od kuharic na hmeljniškem gradu, je imela v mojih očeh sanjsko službo. Ker sem že veselo prebirala pravljice, sem si želela, da bi lahko skusila grajsko življenje. Zgodbe starejših so se mi zdele kot filmi o drugačnih starih časih. Nanje pa sem gledala z občudovanjem in velikim spoštovanjem.
S srčnostjo za srca tistih, ki jo potrebujejo
Vsako leto v Sloveniji zaradi bolezni srca zboli šest do sedem odstotkov odraslih, starejših od 19 let, v starostni skupini 65 let in več pa kar 25 odstotkov. Infarkt je zelo stresen dogodek, bolniki pa tudi potem, ko se vrnejo domov iz bolnišnice in zdravilišča, potrebujejo pomoč pri vseživljenjski rehabilitaciji. V veliko pomoč so jim koronarna društva, ki omogočajo vseživljenjsko rehabilitacijo v strokovno vodenih programih v številnih krajih po Sloveniji. Gre za eno največjih organizacij pacientov, ki zahteva veliko dela, med zagnanimi prostovoljci je tudi Alenka Babič.
-
V mladih brezah tiha pomlad,
v mladih brezah gnezdijo sanje –
za vse tiste velike in male,
ki še verjejo vanje. Ivan Minatti
Prišla je po tiho in s prvimi močnejšimi sončnimi žarki ozelenila travnike in grmovje odela v pisan pajčolan. Pomlad nas vsako leto spomni, da je življenje nekaj najlepšega in pravi čudež. V mladih brezah gnezdijo sanje, je zapisal priljubljeni pesnik Ivan Minatti. Če verjamemo vanje, se nam lahko izpolnijo, prav gotovo pa je z njimi življenje lepše.
-
Veter ziba mačice,
mačice na veji,
kmalu bo pomlad prišla,
dol po sončni preji. Feri LainščekTokrat pomlad prehiteva. Ker je bil februar pretopel, so mačice že odcvetele. Včasih smo za 8. marec komaj našli prve zvončke, letos jih je bilo polno že sredi februarja. Z njimi smo otroci razveselili mamice in babice za dan žena. Morda bodo namesto njih nabrali trobentice in vijolice. Šopki, ki jih podarijo drobne ročice, so najlepši in njihovi objemi najtoplejši.
Letni dodatek bi lahko spremenili v trinajsto pokojnino
Letošnja delna redna uskladitev pokojnin je bila prvič opravljena že januarja, sredi tega meseca pa bo znano, koliko bo dejansko znašala redna uskladitev, in sledil bo poračun. To bo prva tako visoka posamična uskladitev po letu 1992. Z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem smo se pogovarjali o tem, v kakšni kondiciji je pokojninska blagajna, saj se število upokojencev povečuje, katere novosti bodo začele veljati letos in kaj naj bi prinesla nova pokojninska reforma.