Od vaškega učitelja do ravnatelja združenih šol
KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE
»Dragi moji, čez sto let bodo tukaj drugi ljudje. Zdaj je naš čas, zato je pomembno, da odpuščamo, delamo dobra dela in si pomagamo,« rad zaključi ob najrazličnejših priložnostih Novomeščan Jože Jazbec, med drugim dolgoletni ravnatelj osnovnih šol, predsednik Društva prijateljev mladine Mojca in do nedavnega, kar tri mandate, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Pravi, da je na svoji življenjski poti doživel veliko zanimivega in lepega. Ves čas pa je delal z ljudmi in za ljudi in bil kar 40 let na različnih vodilnih mestih.
-
Ali kdaj opazujete ljudi, ki hitijo po ulici, se ustavijo na pijači ali čakajo avtobus? Koliko različnih zgodb in usod nosijo s sabo. Nekateri obrazi so mrki, drugi zatopljeni, najbolj pa pritegnejo sproščeni in nasmejani, ker žarijo kot sonce. To so zagotovo pozitivni ljudje.
Strokovnjaki pravijo, da je pesimizem slab za naše zdravje in da si lahko s slabimi mislimi nakopljemo celo bolezen. Trdijo tudi, da se lahko naučimo nagnjenost k pozitivnemu: izogibati se je treba slabim mislim, kajti bolj kot se vrtimo v njihovem krogu, močnejše so, v bistvu pa gre bolj za naše misli in predstave kot za dejstva, poiskati moramo pozitivne stvari, ki nas dvignejo, in negovati hvaležnost za vse, kar se nam je dobrega zgodilo. Mi smo tisti, ki si oblikujemo vsakdan.
-
»DOMOVINA / pa je DOM, / je zavetje in počitek / za še takega zaljubljenca. / Je ena sama / kakor mati,« je zapisala pesnica in igralka Mila Kačič. Konec junija je Slovenija praznovala 28. rojstni dan in takrat rojeni otroci že postajajo starši. Naša mala domovina postaja zavetje in dom njihovim otrokom in tako ljubezen do tega čudovitega koščka sveta predajamo novim rodovom. Resda nismo postali nova Švica, Švica je samo ena, ampak tudi Slovenija je ena sama. Ali se sploh zavedamo, da živimo v enem najlepših predelov sveta in da je naše neprecenljivo bogastvo v naravi, podnebju in miru? Če bi premogli še več reda, ki bi pohlepnežem preprečil plenjenje po družbenem bogastvu, in med politiki več pokončnih ljudi, ki se ne bi udinjali in prodali tujcem, bi bila Slovenija tudi finančno bogata.
Zbirateljska vnema se je začela z lojtrnikom
Valovita dolenjska pokrajina, posejana z vinogradi in zidanicami, privablja vse več pohodnikov. Na poti mimo zidanic jih domačini radi ustavijo in jim ponudijo kozarček vina. Tudi 62-letni Bogdan Zupančič iz Trebnjega, za prijatelje Bugec, ki ima vinograd z zidanico v Stari Gori v mirnski občini, pohodnike rad povabi na kozarček. Tisti, ki se pri njem ustavijo, pa so navdušeni nad njegovo bogato zbirko najrazličnejših starin – od posod, likalnikov, kmečkega, kovaškega do tesarskega orodja, starih radijskih sprejemnikov do šivalnih strojev.
-
Volilni zbor članov Zdus je včeraj za naslednje mandatno obdobje 2019 – 2023 ponovno izvolil za predsednika Janeza Sušnika in dosedanjo podpredsednico Vero Pečnik. Poudarila sta, da bo še naprej njuna glavna naloga skrb za ustrezen gmotni in socialni položaj upokojencev ter za ustrezno zdravstveno varstvo.
Predsednik Sušnik je dejal, da jih čaka veliko dela in napovedal aktivno spremljanje in sodelovanje na področju pokojninske in zdravstvene reforme, še posebej se bodo ukvarjali z vsebino predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zakona o demografskem rezervnem skladu, ko bosta pripravljena za razpravo.
Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
Od nedelje do srede se je blizu 400 bralcev in prijateljev Vzajemnosti družilo, zabavalo in spoznavalo Dalmacijo na že 15. srečanju, ki je tokrat potekalo v Trogirju. Preden smo se nastanili v hotelu Medena, smo si ogledali staro dalmatinsko mesto Trogir, zvečer pa so nam ob pijači dobrodošlice zapeli in zaplesali domačini. Srečanja se je udeležil tudi generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež, ki je udeležencem zaželel prijetno druženje, Vzajemnosti pa čestital za 15. srečanje bralcev in za 45 let izhajanja. Za organizacijo je tudi tokrat poskrbela Turistična agencija Kompas.
-
Med najlepše spomine iz otroštva spadajo spomini na druženje z babico in dedkom. In čeprav ne živimo več v tradicionalni družini, kjer je bilo sodelovanje med generacijami nekaj spontanega, imajo mnogi lepe odnose s starimi starši. »Čeprav imajo nizke pokojnine, vseeno radi prispevajo za žepnino in priboljške mladim,« je na Dnevih medgeneracijskega sožitja povedal predstavnik študentov Jaka Trilar in se zahvalil za njihovo pomoč. Tudi mladim ni lahko, mnogi morajo delati, da lahko študirajo, pomagajo jim v družini, in tudi ko se zaposlijo, se pogosto lahko osamosvojijo le z njihovo pomočjo. Starejši so ponosni na svoje otroke in vnuke in zanje naredijo, kar lahko, ko pa sami potrebujejo pomoč, so najbolj veseli, če jo dobijo doma.
Bogata ustvarjalnost upokojencev
Včeraj so se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključili 1. Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije skupaj z Gospodarskim razstaviščem in ob podpori Medgeneracijske koalicije Slovenije. Še posebej živahno je bilo v stekleni dvorani, kjer so se vse tri dni izmenjevali in predstavljali rokodelci, ki delujejo pri društvih upokojencev po celi Sloveniji.
Branko Suhadolnik, koordinator za rokodelstvo pri Zdus, je povedal, da se je predstavilo kar 60 društev upokojencev, vsak dan so imeli po pet različnih delavnic, od vezenja, do izdelovanja zapestnic, nakita in peke tradicionalnih jedi ter po 10 razstav najrazličnejših ročnih izdelkov. Mnogi so z njimi zelo navdušili marsikaterega obiskovalca.
Za razvoj države so pomembne vse generacije
Pomembno je, da v današnji potrošniško naravnani družbi še vedno znamo sodelovati in videti sočloveka, je v govoru na otvoritvi nove Zdusove prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču včeraj poudaril predsednik vlade Marjan Šarec in pohvalil skupni nastop mlajših in starejših, saj so za razvoj države pomembne vse generacije.
»Včasih so generacije znale živeti drug z drugim. Včasih je bil to normalen način življenja, ko so starejši prenašali svoje izkušnje na mlajše. Danes je svet veliko bolj individualen, veliko bolj si želi vsak živeti sam zase in včasih prezre sočloveka. To pa ne pomeni, da ni morda prav današnji dan tisti, ko si bomo rekli, da bo odslej nekaj drugače,« je dejal predsednik vlade Šarec, častni pokrovitelj tridnevnega medgeneracijskega dogodka. Na spremenjene demografske razmere, ki so za države izziv in zahtevajo odgovore je opozorila tudi...
Pri možganski kapi je pomembno hitro ukrepanje
Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu in samo v Sloveniji prizadene 4.000 ljudi letno, za posledico ima visoko smrtnost in veliko invalidnost. Najpogosteje se to zgodi doma, zato je pomembno, da svojci prepoznajo znake in hitro pokličejo zdravniško pomoč. Bolniki so namreč nemočni in nezmožni povedati, kaj se dogaja z njimi in ne morejo prositi za pomoč. Uspešnost zdravljenja je namreč odvisna od hitrosti prevoza bolnika do zdravstvenega centra, saj lahko s hitrim pričetkom zdravljenja preprečijo posledice, so pred evropskim dnem ozaveščanja o možganski kapi, ki bo 14. maja, opozorili sogovorniki na URI Soča v Ljubljani.
