Izteka se čas za ureditev hrambe vrednostnih papirjev
Ali se še spomnite certifikatov, ki smo jih po osamosvojitvi dobili od države pri lastninjenju družbenega premoženja? Kam ste jih vložili? Ste nanje že pozabili? Izteka se namreč večletno obdobje, v katerem lahko imetniki svoje delnice prenesejo z brezplačnega registrskega računa na plačljiv trgovalni račun. Časa je samo še do konca decembra, potem bo do pozabljenih delnic upravičena država oziroma Kapitalska družba.
Do konca avgusta namreč prenosa vrednostnih papirjev še vedno ni naredila kar petina lastnikov, to je 51.269 upravičencev. Vrednost teh papirjev pa se giblje okrog 15 milijonov evrov. V veliki meri gre za zapuščino certifikatov in mnogi ljudje so nanje verjetno pozabili, založili papirje ali pa zanje sploh ne vedo. Razlogi za to so verjetno različni. Veliko ljudi, ki so certifikat dobili v letih od 1994 do 1996, je že pokojnih, njihovi vrednostni papirji pa so postali predmet dedovanja. Zato naj dediči preverijo, ali so bile pri dedovanju priglašene tudi delnice. Lastništvo lahko preverijo tudi na KDD– Centralni klirinško depotni družbi v Ljubljani (telefonska številka: 01/307 35 00, elektronski naslov: info@kdd.si).
-
Verjetno se boste strinjali z mano, da se svet vse hitreje spreminja. Kaj vse se je spremenilo v zadnjih 30, kaj šele 50 letih in več. Če smo včasih le govorili o globalni vasi, jo zdaj živimo. V trenutku se lahko povežemo z ljudmi na drugem koncu sveta. Epidemija covida pa je digitalizacijo še pospešila. Če so se nam še nedolgo nazaj zdele napovedi, da bomo imeli težave, ker se nam bo lahko zgodilo, da bomo resnični svet zamenjali za virtualnega, se zdaj to že dogaja. Tehnologija se razvija hitreje, kot ji lahko sledimo.
Dobra oskrba potrebuje sodelovanje, ne predsodkov
Delež starejših pri nas presega 20 odstotkov, leta 2050 pa naj bi bil večji od 30 odstotkov. Čeprav smo vse bolj starajoča se družba, še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi vsem starejšim in bolnim omogočal enak dostop do različnih pomoči ne glede na njihov finančni položaj. Obstaja tudi že kar nekaj rešitev, kako pomagati starejšim, vendar so nepovezane. V želji, da bi socialne inovacije za oskrbo starejših združili v enotno mrežo, je nastal mednarodni projekt SI4CARE, katerega nosilka je ljubljanska univerza. Odgovore Slovenije na izzive starajoče se družbe bodo v okviru projekta iskali na številnih posvetih po vsej Sloveniji, prvi je bil v začetku septembra v Novem mestu.
-
»Ko nas mučijo bolečine v hrbtenici (v vratu ali hrbtu), lahko sami naredimo veliko, da jih omilimo ali celo preprečimo,« pravi Sonia Valentina Tomazin, fiziatrinja, ki v Argentini slovi po svojem celostnem pristopu k zdravljenju bolečin v hrbtenici. Pri Založbi Vida je zdaj tudi v Sloveniji izdala knjigo z naslovom Adijo, bolečine v hrbtu.
Telesna drža je odsev našega odnosa do življenja in dobra drža je umetnost, ki jo izpopolnjujemo vse življenje. Tudi mentalne obremenitve lahko povzročijo kostno-mišične bolečine. Osho je dejal: Če telo boli, duša trpi, če duša trpi, telo boli. Sonia Valentina Tomazin pravi, da se večina poškodb ne zgodi čez noč, ampak se nabirajo kot kaplja na kapljo. Zato je pomembno, da se naučimo, kakšna telesna drža škoduje hrbtenici, da jo lahko popravimo in preprečimo poškodbe. Zelo pomembno je, da se naučimo poslušati svoje telo in biti pozorni na bolečine, utrujenost, mravljince v roki, brezvoljnost, širjenje bolečine … Potem moramo ugotoviti vzrok le-teh in spremeniti položaj.
Pri 96 letih še vedno veze in plete
Okoli Trebelnega je zelo gričevnat svet. Čužnja vas leži na dobrih 400 metrih nadmorske višine, in ko je mlada Amalija Pečjak po vojni prišla z dobrniškega konca delat na njihov krajevni urad, ji ti kraji niso bili všeč. Toda usoda je hotela, da je tu ostala. Spoznala je Zoretovega Alojza in 1949 leta sta se poročila. Pustila je službo in ostala doma na kmetiji. Vedno pa je našla čas tudi za ročna dela, ki jo pomirjajo in sproščajo še danes.
Pri 96 letih še vedno veze, plete in šiva. Najpogosteje se loti vezenja prtičkov z barvno prejico, pod njenimi rokami pa nastajajo tudi čudoviti prti, vezeni v tehniki rišelje. Leta za to niso ovira, le roke so postale bolj okorne, potarna, vendar se ne da motiti in že pokaže novi prtiček v delu. Še pred leti je naredila tudi ogromno gobelinov, ki jih je večino razdala. Amalija se spominja, kako je bilo včasih težko priti do platna in prejice. Osnovnih vbodov se je naučila v šoli, vezenje ji je bilo tako všeč, da je kasneje kupovala modne revije Burda in druge revije, kjer je našla nove vzorce in se sproti učila in izpopolnjevala. In ker je imela ročno delo rada, je kljub delu na kmetiji in ob skrbi za družino našla čas tudi za vezenje. Največkrat ob večerih in nedeljah, seveda ga je bilo več pozimi, ko je na kmetiji manj dela. Zdaj ima več časa za ustvarjanje, poleg tega pa rada rešuje še križanke in sudoku ter bere knjige.
-
»Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh jeziki.« Ljudski pregovor
Tudi besede bolijo, lahko zarežejo kot britev in pustijo večje brazgotine kot udarci, sploh če prehitro zletijo iz ust. Največkrat je škodo težko popraviti, potem ljudje gojijo zamere, v to potegnejo še svoje bližnje in slabi odnosi gredo iz roda v rod. Nastane škoda, ki se je ne da popraviti. Ko se to zgodi v ožji družini, je še posebej žalostno. Če gre za spor med starši in otroki, so za marsikaj prikrajšani tudi vnuki in njihovi dedki in babice. Morda se jim uspe čez čas zbližati, vendar zamujenega obdobja odraščanja se ne da več nadomestiti.
Začel se je jubilejni, že 20. F3ŽO
Po letu premora zaradi epidemije covida-19 se je v Cankarjevem domu danes začel jubilejni 20. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal do petka, 1. oktobra. Na festivalu, ki ga organizirata ljubljanska mestna zveza upokojencev in Poevent, se odvija program prežet z glasbo, plesom in gledališkimi nastopi. Na obisk vabijo tudi razstavljavci, ki jih je letos sicer manj kot ponavadi. Potekajo pa tudi izobraževalni dogodki in strokovne razprave. Na današnji okrogli mizi so se pogovarjali o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe.
-
»Vse teče, nič se ne povrne / in nič ne pride več nazaj; / nikoli val se ne obrne, / sijoča zvezda se utrne, / v temi izgubi se njen sijaj. // Mi vsi smo kakor na palubi / in plovemo v neznano stran; / zato trenutka ne izgubi / in, kar s teboj potuje, ljubi, / dokler ti svetli čas je dan.« Lili Novy
Včasih se nam zdi, da čas teče počasi, kadar pa nam je lepo, vedno prehitro mine. Vsakdo med nami ga doživlja drugače. A samo na koledarju gre vedno v eno smer, v svojih mislih pa se sprehajamo iz sedanjosti v preteklost pa v prihodnost in nazaj. Za naše občutenje časa so zelo pomembni spomini. Ljudje v mislih ves čas potujemo in ta naš notranji čas oblikuje tudi našo prihodnost. Naše razmišljanje o prihodnosti je najpogosteje optimistično. Predstavljamo si, da bomo v naslednjem mesecu ali letu živeli bolj zdravo, da bomo imeli več denarja in da bo novo leto boljše in prijaznejše do nas. Optimizem je najboljše gorivo življenja.
Oglarjenje, ki gre iz roda v rod
Pri Žagarjevih v Jagodniku pri Hmeljniku je spet gorela kopa. Do zdaj so jih naredili že okrog 20, letošnja pa je bila prva večja po smrti očeta Jožeta, ki je vse štiri sinove naučil in navdušil za to staro gozdarsko opravilo. Naredil jo je sin Boštjan s pomočjo bratov, pri zaključnih delih pa so pomagali še sorodniki, vaščani in Boštjanov sodelavec. Skuhali so skoraj pet ton oglja.
Prve kope se je oče Jože lotil pred štiridesetimi leti. Pri novomeškem gozdnem gospodarstvu je bil zaposlen kot gozdar sekač in tako je pri 19 letih spoznal oglarje, ki so bili takrat celo zaposleni pri gozdnem podjetju. Kmalu zatem je zanje zmanjkalo dela, saj se je podjetje nehalo ukvarjati s kuhanjem oglja. Ampak na mladega Jožeta so naredili močan vtis. Čez dvajset let je poiskal še živečega oglarja in ga prosil, da mu pokaže, kako se skuha oglje. Kot pravemu gozdarju je bilo škoda, da ne bi porabili tudi drobnega lesa, ki ostane po sečnji dreves. Takrat je prižgal prvo kopo, po upokojitvi pa jih je sledilo še veliko. Od začetka so mu pri delu pomagali sinovi Tone, Tomaž, Boštjan in Branko. Že tedaj je bil vesel, da so vneti za delo, danes pa bi bil nanje še bolj ponosen, saj oglarjenje nadaljujejo.
Živila z izboljšano hranilno sestavo
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je v sodelovanju z Mercatorjem pripravila novo kampanjo, s katero želi potrošnike spodbuditi k nakupovanju živil izboljšane hranilne sestave. Živila z manj sladkorja, soli in maščob ter z več prehranskimi vlakninami, vitamini in minerali so vse bolj dostopna, zanimanje za izdelke uravnotežene prehrane pa je največ pri mlajši generaciji. V zadnjem letu se je v času epidemije covida-19 povečalo povpraševanje po izdelkih uravnotežene prehrane, spremenil se je tudi način prehranjevanja, saj so ljudje več kuhali doma in se tudi bolj posvečali sestavi jedilnika.
