Lojzka Kovačič iz Novega mesta je dolgoletna naročnica Vzajemnosti, brala jo je, še preden se je leta 1990 upokojila, saj se je nanjo naročil njen mož Jože, ko se je invalidsko upokojil, in tako prihaja v hišo že okrog 40 let.

Najprej prebere zdravstvene članke, potem reportaže in prispevke o dejavnostih društev upokojencev, zelo rada rešuje križanke. Pravi, da jo vsak mesec težko pričakuje. V vsaki številki najde veliko zanimivega in koristnega. Do Vzajemnosti ima poseben odnos, od leta 1995 ima shranjene vse številke revije. Skoraj redno hodi tudi na srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ker je vedno nekaj novega, se rada druži in spoznava nove ljudi, vidi kraje, ki jih sicer ne bi, še posebej ima rada izlete z ladjico, z zanimanjem pa prisluhne tudi predavanjem.

Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so zelo veliko občudovanja poželi šopki, ki so jih prejeli nagrajenci festivala, ustvarile pa so jih spretne roke Verene in Zvonka Mikša iz Dornave. Videti so bili kot pravi, čeprav so bili izdelani iz krep papirja.

Na stojnici Turističnega društva Breza Pragersko - Gaj, ki sta ga zastopala, je bilo poleg gerber na ogled tudi veliko drugega cvetja, od sončnic, nageljnov, vrtnic do božičnih zvezd. Cvetje je bilo tako umetelno izdelano, da bi ga zlahka zamenjali za naravne rože, zato so se pri njiju ustavili številni obiskovalci, med uglednimi gosti tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Na festivalu sta sodelovala prvič in bila vesela nad dobrim odzivom, ki sta ga sicer navajena v domačih krajih. Izdelovanja rož iz papirja sta se lotila pred šestimi leti, potem ko so zrastli vnuki in niso več potrebovali varstva. V aktivni dobi sta se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, Verena je bila vzgojiteljica, Zvonko pa računovodja. Ko sta se upokojila, sta najprej pomagala pri skrbi za vnuke, pred šestimi leti pa sta se lotila izdelovanja cvetja iz krep papirja. Do tedaj s tem nista imela nobenih izkušenj, se je pa s tem nekdaj ukvarjala Zvonkova mama.

NAŠ POGOVOR

Naša prehrana se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Vse manj jedi si pripravimo sami in tudi kuhamo manj iz osnovnih živil. Kaže, da se premalo zavedamo, kako imata prehrana in življenjski slog velik vpliv na naše zdravje. Na Inštitutu za nutricionistiko, ki je neprofitni raziskovalni zavod, se že 15 let z različnimi raziskavami in programi trudijo prispevati k izboljšanju prehranskih navad in krepitvi zdravega življenjskega sloga, podpirajo pa tudi razvoj in proizvodnjo kakovostnejših živil. Pogovarjali smo se z njihovo raziskovalko doc. dr. Živo Lavriša, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki deluje v skupini Prehrana in javno zdravje, vodila pa je tudi prvo nacionalno raziskavo o prehranski preskrbljenosti stanovalcev domov za starejše, imenovano NutriCare.

Včeraj se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel največji evropski dogodek za starejše – že 23. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki bo trajal še danes in jutri. Starejše in tudi mlajše vabijo na številne kulturne nastope, najrazličnejše delavnice na temo zdravja, aktivnega staranja, pa na aktualne okrogle mize in pogovore z znanimi in manj znanimi Slovenkami in Slovenci. Vstop je prost.

Na otvoritveni slovesnosti, ki je po kovidnih omejitvah spet potekala v polni dvorani, je predsednik MZU Ljubljana in soorganizator festivala Marjan Sedmak poudaril, da festival ne sme biti le enkraten dogodek, ampak proces, ki teče skozi celo leto, zato so ustanovili Forum F3ŽO, ki je letos pripravil že tri dogodke.

Težko zaspite ali pa se ponoči zbujate in se potem mučite, ker spanca ni in ni. S tovrstnimi težavami, ki lahko načnejo naše zdravje, se srečuje zelo veliko ljudi. Spanje je del naših navad, ki jih lahko spremenimo, in tako izboljšamo kakovost življenja.

Včasih spanju niso posvečali večje pozornosti, nekateri so nanj gledali kot na izgubo čas, danes pa vse več raziskav potrjuje, da je poleg telesne dejavnosti in prehrane osnovni gradnik našega zdravja. Prespimo približno tretjino življenja. Brigita Zupančič Tisovec z novomeške enote NIJZ, ki je na to temo pripravila predavanje za Krkine upokojence, je poudarila, da ni pomembna le dolžina, ampak tudi kakovost spanja. Dobro spanje je vir dobrega počutja in prinaša številne koristi za naše zdravje. Izboljšuje našo odpornost (preprečuje okužbe, rakava obolenja in druge kronične bolezni), znižuje krvni tlak in blagodejno vpliva na srce, krepi delovanje možganov, dobrodejno vpliva na naše duševno zdravje in čustveno razpoloženje, izboljša pa tudi presnovo telesa (od uravnavanja inzulina, glukoze, teka do ohranjanja dobre prebave). Ameriško združenje za srce je dodalo spanje na seznam bistvenih dejavnikov za zdravje srca in ožilja.