-
"Tu je moj dom, tu sem doma
Tu je del mene, del mojega srca..." Glasbena skupina FaraoniV mladosti nas v svet žene želja po novih doživetjih in boljšem življenju, prepričani smo, da je drugje lepše in boljše. Kmalu ugotovimo, da ni vse zlato, kar se sveti. Rodni dom, naj je bil še tako skromen, je nudil posebno zavetje in z leti je hrepenenje po njem vse večje.
Otroci iz naše vasi smo imeli do šolskega avtobusa kar dolgo pot. Pešačili smo čez travnike, v dolini čez leseno brv, ki jo je potok ob močnejšem nalivu poplavil, in skozi gozd. Vedno je bilo zanimivo, včasih smo se zaigrali in pozabili na avtobus. Malokdaj smo koga srečali, a med tistimi redkimi se spomnim starejšega gospoda z daljšimi sivimi lasmi. Že na daleč se je videlo, da ni domačin. Doma sem izvedela, da se po nekdanjem posestvu sprehaja baron Philipp, zadnji potomec hmeljniške plemiške družine Wambolt. Razvaline bližnjega gradu Hmeljnik so bile za nas otroke strašljive in se tam sami nismo potikali. Nekoč mogočen grad je bil med vojno požgan, njegovi lastniki pa so z njega odšli že pred vojno. Po njej pa je nova oblast grad in posest zaplenila.
-
Za belo ograjo zeleno je
tiho pomladno drevo
in srce moje vzdrhtelo je,
o, kako je bilo lepo. Srečko KosovelVsi se veselimo pomladi, saj prinaša svetlobo, toploto, nekaj novega, pisanega in veselje okrog nas. In tako se bo v pajčolan nežnih belih cvetov kmalu spet odela stara hruška pri domači hiši. Tako kot ničkolikokrat do zdaj. Čeprav je že vsa skrivenčena, z brazgotinami zaradi starih poškodb, še vedno vsako leto obrodi in z drobnimi sadeži, ki jim rečemo fajfce, razveseli jedce že sredi poletja. Okrog sto let staro drevo se ne da, a še bolj kot danes so je bili veseli otroci v njeni mladosti. Med drugo svetovno vojno in po njej so jo naravnost oboževali. Kadar je bila polna sadežev, ni bilo lakote pri hiši.
Lani je za pokojnine prispevalo rekordno število zavarovancev
Že od leta 2022 vsak mesec vplačuje prispevke okrog milijon zaposlenih. Lani se je bolj kot pred leti povečalo tudi število upokojencev, konec decembra jih je bilo nekaj manj kot 650.000, saj je bilo ugodno leto za upokojitev. Rekordna je bila tudi redna uskladitev pokojnin, in sicer 8,8-odstotna, letos pa je napovedana v višini okrog 4,6 odstotka. Generalnega direktorja Zpiza Marijana Papeža smo vprašali, kaj bo letošnje leto prineslo upokojencem ter kaj meni o novi pokojninski reformi.
-
Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. mati Tereza
Naš pogled se spreminja, včasih je bil bolj usmerjen navzven, na izpolnjevanje materialnih želja, z leti pa vse bolj navznoter. Sprašujemo se, kdo smo, kaj je naš namen na svetu in kaj lahko še dobrega storimo. Čeprav vse težje sledimo tempu sodobnega sveta, nas pomirjajo lepi spomini iz mladosti in dobre stvari, ki smo jih »zasejali« skozi življenje. Še posebej radi uživamo v druženju z vnuki, z energijo nas napolnijo njihova radovednost, odkritost in iskrivost, veseli smo njihovih drobnih uspehov. Morda se v njih celo prepoznamo, ko smo bili njihovih let. Takšni prijetni trenutki pozitivno vplivajo tudi na naše zdravje in počutje. Ne le gibanja, tudi skrb za dobre medsebojne odnose bi morali pisati na recept!
Potico pečejo po družinskem receptu
Dobro počutjejanuar '25Ljudje Prehrana
Brez potice ni praznikov. Če niste imeli časa ali se vam zdi priprava prezahtevna, ste jo lahko kupili v trgovini. Tudi zahtevnejši so lahko našli takšno, ki je kar se da podobna domači, kot so potice, ki jih pečejo v Pekarni Pečjak.
Za decembrske praznike so spekli 65.000 kosov ali 42 ton. Če bi zložili vse zvito testo za potice drugo za drugim, bi v dolžino naneslo skoraj 11 kilometrov. Čeprav si pri tako veliki količini pomagajo s stroji predvsem pri prvem delu priprave, tj. od zamesitve testa, valjanja, priprave nadeva, nadevanja do zavijanja ter razreza, še vedno veliko dela opravijo ročno: od čiščenja in mazanja pekačev, polaganja zvitka v pekač in zapogibanja testa ob straneh. Potem pekače s potico postavijo v ročni vzhajalnik, kjer jo nadzira eden od starih mojstrov, pred peko jo še napikajo in pečejo pri temperaturi okrog 150 stopinj Celzija približno eno uro. Po peki jo ročno obračajo in potlačijo, da skorjica ne odstopi. Ko se potice ohladijo, pa jih razrežejo na polovice in pakirajo. Decembra so jih pekli v treh izmenah in v vsaki je sodelovalo kar 30 zaposlenih.
-
Rišem hišo lepih pesmi,
rišem jo na srčno stran,
rišem s čopičem ljubezni,
z barvami pričakovanj.Rišem fino tanko črto,
ki gre prek ovir in zla,
v pokrajino vsem odprto,
tja, kjer sreča je doma. Tone PavčekNaj bo leto, ki se je pravkar začelo, prežeto s srečo, zdravjem in ljubeznijo. Pravijo, da sreča domuje v srečanjih, zato vam želim, da bi se v novem letu veliko družili s prijetnimi, zanimivimi in toplimi ljudmi.
Pri Vzajemnosti se bomo potrudili, da boste v reviji vsak mesec spoznali veliko navdihujočih življenjskih zgodb, poskrbeli pa bomo tudi za druženje. V začetku junija se dobimo na že 19. srečanju bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Kje? Lahko izdam, da smo sledili vašim željam in da se bomo tokrat družili na otoku Krku. Več pa v naslednji reviji, ko bodo objavljene podrobnosti našega letovanja.
-
Lojzka Kovačič iz Novega mesta je dolgoletna naročnica Vzajemnosti, brala jo je, še preden se je leta 1990 upokojila, saj se je nanjo naročil njen mož Jože, ko se je invalidsko upokojil, in tako prihaja v hišo že okrog 40 let.
Najprej prebere zdravstvene članke, potem reportaže in prispevke o dejavnostih društev upokojencev, zelo rada rešuje križanke. Pravi, da jo vsak mesec težko pričakuje. V vsaki številki najde veliko zanimivega in koristnega. Do Vzajemnosti ima poseben odnos, od leta 1995 ima shranjene vse številke revije. Skoraj redno hodi tudi na srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti, ker je vedno nekaj novega, se rada druži in spoznava nove ljudi, vidi kraje, ki jih sicer ne bi, še posebej ima rada izlete z ladjico, z zanimanjem pa prisluhne tudi predavanjem.
-
Tiho pada mrak
v dalji se zgublja korak
in pušča sledi preteklih dni.V srcih se želja rodi
po miru, ljubezni in dobroti
za vse ljudi.
Srečko KosovelPred nami so najlepši prazniki. Ali ste v stiski, ker ne veste, kaj bi podarili svojim najdražjim? Nabiralniki so že polni reklamnih letakov, iz ponudb pa lahko ugotovimo, kako se je vse podražilo, bega nas tudi obilica ponudbe. Kaj izbrati? Škoda je, da bi dneve prebili v iskanju daril po trgovskih centrih. Zakaj pa ne bi podarili nečesa, kar znamo narediti sami. Lahko so to tople nogavice, domači sok, deska, ki smo jo izdelali iz pravega lesa, potica ali piškoti, kot smo jih pekli včasih. Zagotovo bodo takšna darila bolje sprejeta. Predvsem pa tistim, ki jih imamo najrajši, podarimo čas.
Kapitalska družba v blagajno Zpiza prispevala 65 milijonov evrov
Dobro je vedetinovember '24Pokojnine
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se je na septembrski seji seznanil tudi s poročilom o poslovanju Kapitalske družbe v lanskem letu. Ta je po letu 2022 znova poslovala pozitivno. Pred vplačilom v blagajno Zpiza je ustvarila dobiček v višini 114,9 milijona evrov. Od tega je v pokojninsko blagajno lani prispevala 65 milijonov evrov.
Kapitalska družba pa poleg zagotavljanja dodatnih sredstev za pokojninsko blagajno skrbi tudi za upravljanje Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja RS. Vrednost sredstev sklada je konec leta 2023 dosegla 931,2 milijona evrov, vanj pa je bilo vključenih 50.622 zavarovancev oziroma članov. Lani je vrednost izplačanih poklicnih pokojnin znašala 5,1 milijona evrov in se je v primerjavi z letom 2022 povečala za 18 odstotkov.
Z rožami sta navdušila obiskovalce
Zgodbenovember '24Ljudje Ročna dela
Na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje so zelo veliko občudovanja poželi šopki, ki so jih prejeli nagrajenci festivala, ustvarile pa so jih spretne roke Verene in Zvonka Mikša iz Dornave. Videti so bili kot pravi, čeprav so bili izdelani iz krep papirja.
Na stojnici Turističnega društva Breza Pragersko - Gaj, ki sta ga zastopala, je bilo poleg gerber na ogled tudi veliko drugega cvetja, od sončnic, nageljnov, vrtnic do božičnih zvezd. Cvetje je bilo tako umetelno izdelano, da bi ga zlahka zamenjali za naravne rože, zato so se pri njiju ustavili številni obiskovalci, med uglednimi gosti tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar. Na festivalu sta sodelovala prvič in bila vesela nad dobrim odzivom, ki sta ga sicer navajena v domačih krajih. Izdelovanja rož iz papirja sta se lotila pred šestimi leti, potem ko so zrastli vnuki in niso več potrebovali varstva. V aktivni dobi sta se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, Verena je bila vzgojiteljica, Zvonko pa računovodja. Ko sta se upokojila, sta najprej pomagala pri skrbi za vnuke, pred šestimi leti pa sta se lotila izdelovanja cvetja iz krep papirja. Do tedaj s tem nista imela nobenih izkušenj, se je pa s tem nekdaj ukvarjala Zvonkova mama.
