DOBRO PREMISLITE, PREDEN KUPITE

Bralko, staro 88 let, so marca letos po telefonu povabili na predstavitev prehranskih dopolnil, še posebej koristnih za starejše. Ne ve, kje so dobili njeno telefonsko številko, ker je ni v imeniku. Ni šlo za predavanje, saj je bila tam samo ona, pač pa za siljenje v nakup vitaminov, ki naj bi bili praktično čudežni. Cena je bila 830 evrov za šest škatel. Ker bralka ni imela toliko gotovine, so jo prepričali, da je uredila plačilo na obroke prek plačilne kartice. Bralka je doma začela premišljevati, da so jo verjetno ogoljufali, saj je cena zelo visoka, vendar si tega ni upala povedati nikomur, ker jo je bilo sram. Nato je le povedala sinu, ki je zahteval prekinitev pogodbe, vrnila je izdelke, pa so ji zagrozili s tožbo, če ne plača škatle, ki jo je že odprla (za 140 evrov). Zdaj jo iz istega podjetja spet kličejo, da naj pride na predstavitev.

HIŠA KOT POSEBNO PREMOŽENJE

Bralec je postal lastnik hiše, še preden je spoznal sedanjo partnerko. Skupaj živita že 25 let in v tem času je bralec s svojimi dohodki hišo v celoti obnovil. Nima otrok, partnerica pa ima iz prejšnje zveze dva otroka, zato ga zanima, kakšna upravičenja imata glede hiše.

Hiša je posebno premoženje našega bralca, saj je postal njen lastnik, še preden je nastala sedanja zveza s partnerico. Posebno premoženje ni predmet delitve ob morebitnem razhodu, tako da partnerica ne bi mogla postati lastnica hiše. Vprašanje pa je, kako bi se obravnavala vlaganja v to hišo. Vlaganja namreč povečujejo vrednost hiše, in ker je bralec vlagal v hišo dohodke, ki jih je imel iz naslova dela v času trajanja zveze, bi partnerica v primeru razhoda lahko zahtevala, da se del teh vlaganj upošteva kot skupno premoženje, in bi vložila zahtevek za izplačilo teh vlaganj v obliki denarja. Otroci, ki jih ima partnerica, pa nimajo nobenih upravičenj do hiše niti do povrnitve vlaganj v to hišo.

PRODATI, ODDATI ALI PODARITI STANOVANJE

Bralec je lastnik stanovanja. Ima hčeri, ki živita drugje. Bralec sam skrbi zase, boji pa se, kako bo kril stroške, če bo oslabel in bo moral v dom starejših občanov. Stanovanja ne želi oddajati, raje bi ga prodal, iz kupnine pa bi kril stroške domskega varstva. Po drugi strani pa bi rad stanovanje zapustil hčerama, vsaki do 1/2. Vendar ga skrbi, kako bi v tem primeru plačeval stroške domske oskrbe.

Bralec je lastnik stanovanja. Hčeri sta očitno vsaj minimalno preskrbljeni, ker živita drugje. Glede na to bi bilo smiselno, da bralec predvsem razmisli, kaj bi on rad. Pri tem velja upoštevati, da ni dolžan izročiti stanovanja hčerama, pač pa je dedovanje namenjeno temu, da dediči prejmejo premoženje, ki ostane po smrti zapustnika. Če premoženje je, se to razdeli med dediče, če premoženja ni, pa ne.

IZROČILNA POGODBA

Bralka bi rada sinu prepustila hišo, v kateri si je v zgornjem nadstropju že pred časom uredil stanovanje. Hči že dolgo ne živi več v tej hiši in je bivanje v njej tudi ne zanima. Bralko zanima, kako naj uredi prenos lastništva.

Načinov je več. Poglavitno je, da se bralka najprej odloči, ali bi rada hišo izročila že za časa svojega življenja ali šele po svoji smrti. Delitev premoženja – zapuščine po smrti lastnika je najbolje urediti z oporoko. Ker smo se temu že večkrat posvetili, bomo danes pozornost namenili pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, tako imenovani izročilni pogodbi.

DEDOVANJE PO OPOROKI

Bralec sprašuje, kako naj napiše oporoko. Imel je tri otroke, žal je eden izmed njih že pokojen. Zapustil je dva zdaj že odrasla otroka. Bralec je skupaj z ženo zgradil hišo. Ima tudi vikend in nekaj prihrankov. Pogovarjali so se o tem, da bi v primeru njegove smrti hišo podedoval eden od otrok, drugi bi dedoval vikend, vnuka pa bi dobila prihranke. Žena oziroma mama bi imela pravico do dosmrtnega bivanja v hiši in uporabe vikenda.

Vse, kar je bralec ustvaril skupaj s svojo ženo, je skupno premoženje zakoncev. Praviloma se deli na polovico, tako da vsakemu zakoncu pripada po ena polovica, ne glede na to, kako je vpisano lastništvo v zemljiški knjigi. Se pravi, enako je v primeru, če bi bila vpisana kot solastnika vsak do ene polovice ali pa če je bralec vpisan kot edini lastnik. Vendar pa je glede tega vseeno razlika, ki je pomembna v zapuščinskem postopku. Ker sodišče odloča o dedovanju na podlagi podatkov uradnih evidenc, v primeru nepremičnin so to podatki zemljiške...

DEDOVANJE

Bralkini starši so se ob lastninjenju stanovanj odpovedali možnosti odkupa družbenega stanovanja in so to pravico dali njenemu bratu. Brat je odplačal stanovanje družbenemu podjetju, bralka nima dokaza, da so ga vsaj deloma plačali tudi starši. Kasneje so starši bratu podarili še eno parcelo. Po materini smrti ni zapuščinske obravnave, ker naj ne bi bilo zapuščine. Bralko zanima, ali lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža.

Bralka lahko zahteva, da se opravi dedovanje le, če bo lahko dokazala, da obstaja zapuščina po pokojni mami. Ker je brat odkupil stanovanje, je vpisano nanj in ni bilo nikoli v lasti pokojne mame. Tudi parcela, ki jo je brat dobil kot darilo, je vpisana nanj, tako da tudi ta ni vpisana kot lastnina pokojne mame.

ENO STANOVANJE, DVA OTROKA

Bralka je lastnica stanovanja, v katerem živi sama, otroka s svojima družinama živita drugje. Bralka bi rada prepustila stanovanje otrokoma, vsakemu polovico. Če bo zaradi zdravstvenih razlogov morala v dom, jo skrbi, ali bosta otroka lahko razpolagala s stanovanjem, ga bosta lahko oddajala, kdo bo kril stroške …

Bralka ima dve možnosti glede prenosa stanovanja na otroka, prva možnost je, da to stori že zdaj, druga možnost pa je, da do prenosa pride po njeni smrti. Prenos za časa življenja se uredi na primer z darilno pogodbo, pogodbo o preužitku ali izročilno pogodbo. V vseh primerih postaneta otroka že zdaj lastnika stanovanja, bralka pa si lahko izgovori pravico do dosmrtne uporabe stanovanja, se pravi, da lahko ostane v stanovanju, čeprav ni več lastnica.

NAROČANJE PO TELEFONU

Bralka je nekaj mesecev prejemala ugankarsko revijo s križankami. Bila je prepričana, da jo prejema kar tako, saj sicer križank ni nikoli reševala. Po nekaj mesecih je prejela položnico za plačilo. Klicala je pošiljatelja, ki je pojasnil, da naj bi križanke naročila po telefonu. Bralka je prepričana, da jih ni naročila. Zastavlja se ji vprašanje, kaj naj naredi.

Naročanje po telefonu ali spletu je v zadnjem času vse pogostejši način nakupovanja. Po eni strani je precej udoben, saj omogoča veliko izbiro, nakup pa je mogoče opraviti kar od doma, po drugi strani pa lahko prinese precej veliko razočaranje, ker je stvar drugačna od tistega, kar si kupec predstavlja na podlagi oglasa ali pa se zaplete z dodatnimi stroški in morebitnim vračilom stvari.

DEDOVANJE PRIŽENJENIH OTROK

Bralec se je pred mnogimi leti poročil. Žena je imela otroke iz prejšnjega razmerja, ki jih ni posvojil, so pa vedno živeli skupaj. Bralec bi rad priženjenim otrokom podaril vrednostne papirje, ki jih ima, prav tako želi, da bi dedovali po njem. Zanima ga, kako naj to uredi in kako visoki so davki. 

V pravnih normah za otroke veljajo dejanski potomci ali posvojenci. Priženjeni otroci nimajo takšnega statusa, saj za njihove starše veljajo biološki starši, se pravi bralčeva žena in moški, s katerim ima otroke. Bralec pa nima pravnega položaja očeta, čeprav so vsa ta leta živeli skupaj in je morda bolj skrbel zanje kot njihov pravi oče. Položaj očeta bi imel le, če bi otroke posvojil.

POGODBA O PREUŽITKU

Bralec se spomni, da je bilo včasih v navadi, da se je kmetija izročila nasledniku, stari gospodar pa si je izgovoril preužitek. Zanima ga, ali to še vedno obstaja in kako je videti takšen preužitek.

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnika) prenesla lastninsko pravico na svojih določenih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače.