Na Dunaju bodo letos s številnimi razstavami obeležili 100. obletnico smrti štirih velikih osebnosti avstrijske umetnosti: slikarjev Gustava Klimta in Egona Schieleja, arhitekta Otta Wagnerja ter grafika in oblikovalca Kolomana Moserja. Bili so najpomembnejši predstavniki Dunajske moderne, obdobja, ki označuje kulturno ustvarjanje v avstrijskem glavnem mestu na prelomu stoletja (od 1890 do 1910).

Muzeji in galerije, kot so Belvedere, Muzej uporabnih umetnosti (MAK), Umetnostnozgodovinski muzej, Judovski muzej, Hiša glasbe, Muzej Dunaj, Leopoldov muzej in drugi pripravljajo serijo razstav, ki so jo poimenovali »Dunaj 2018: Lepota in brezno. Klimt.Schiele.Wagner.Moser«. Že v marcu bo na ogled nekaj zelo zanimivih razstav mojstrov Schieleja in Wagnerja. 

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternih jezikov. Letošnji dan materinščine bo v luči 70-letnice splošne deklaracije človekovih pravic, ki prevedena v več kot 500 jezikov narekuje, da jezik ni predmet diskriminacije.

 Unesco ugotavlja, da je jezikovna raznolikost vse bolj ogrožena, saj vedno več jezikov izginja. En jezik izgine v povprečju na vsaka dva tedna, z njim pa tudi celotna kulturna in intelektualna dediščina.

Znakovni jezik je za gluhe jezik sporazumevanja in temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. Društvo učiteljev gluhih Slovenije vabi vse, ki bi se radi naučili slovenskega znakovnega jezika na delavnico, ki jo vodi  mag. Petra Rezar, prof. lik.ped., učiteljica gluhih otrok in mladostnikov ter učiteljica slovenskega znakovnega jezika. Predavateljica je hkrati tudi uporabnica slovenskega in mednarodnega znakovnega jezika. Seznanili  se boste z osnovami slovenskega znakovnega jezika, neverbalne govorice in prstne abecede, hkrati pa boste tudi dobrodelni, saj bo vaš prispevek (10 evrov) namenjen za veterinarsko oskrbo brezdomnih živali.

Na Dunaju so lani odprli center za premagovanje fobij Phobius, kjer s pomočjo virtualne resničnosti zdravijo strah pred zaprtimi prostori, pajki, nevihtami, letenjem, višino in nastopanjem. 

Center Phobius že od 60. let prejšnjega stoletja povezuje terapijo soočanja s fobijami in tehniko virtualne resničnosti. Fobije nastanejo zaradi dolgotrajnega izogibanja soočenju z določenim strahom, trdita psihologa in ustanovitelja Phobiusa, Christian Dingemann in Johannes Lanzinger.

Pri pacientih s strahom pred nastopanjem denimo ustvarijo virtualen govorniški pult in v ozadju predstavitev na velikem platnu. Programirajo tudi vedenje občinstva, ki je lahko nad govorom navdušeno, nezainteresirano klepeta ali pa govorcu postavlja vprašanja.

 Nekdanji hotel Švicarija na robu Tivolskega parka je v več kot sto letih obstoja doživel nešteto preobrazb. Pred zadnjo prenovo v letu 2017 je bila stavba zaraščena in zapuščena, nekateri njeni deli vlažni in tik pred porušitvijo. Imela pa je svoj mir in močno atmosfero, zato so v njej še vedno delovali nekateri umetniki.

 Ekipa različnih strokovnjakov, konservatorjev, krajinskih arhitektov, restavratorjev in izvajalcev, je poskrbela za celovito prenovo. Posebna pozornost so namenili najbolje ohranjenim prostorom hiše – predprostoru z novo krajinsko ureditvijo in kavarni s historično leseno oblogo, stropovi in poslikavami. Umetniki pa so dobili  sodobne delovne in bivalne ateljeje.

 Risanje in barvanje sta dve izmed osnovnih kreativnih možnosti otroškega izražanja. Žal je tako, da si v današnjem času vsi otroci ne morejo privoščiti kakovostnih šolskih potrebščin. Pri blagovni znamki Jolly so se zato odločili za dobrodelno akcijo v sodelovanju s papirnicami Office&More ter ob podpori Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Kdor bo v februarju in marcu v katerikoli izmed papirnic Office&More po Sloveniji kupil enega od setov barvic Jolly (12 ali 24 barvic), bodo enak set podarili otroku v stiski. Ob nakupu barvic bo kupec iz škatlice z imeni izvlekel ime otroka, ki potrebuje pomoč in bo postal srečni lastnik novih barvic.

Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj je stranka DeSUS danes vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.

Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma katera je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek  ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evrov, del vdovske pokojnine pa največ 93,27 evrov.

Ob jutrišnjem kulturnem prazniku bo povsod po Sloveniji pestro dogajanje. Kulturne hiše – muzeji, galerije, knjižnice, gledališča  in druge ustanove ta dan tradicionalno na stežaj (in brezplačno)  odprejo svoja vrata.

V Kranju, ki se ponaša z nazivom Prešernovo mesto, se vedno zelo potrudijo počastiti spomin na nekdanjega meščan. France Prešeren je tu namreč živel od leta 1846, pred 169 leti pa je tu tudi umrl in našel večni počitek. Čez dan bo Prešernov smenj s predstavitvijo domače in umetnostne obrti, na trgih bodo nastopili pevski zbori in recitatorji Prešernovih pesmi, na mestnem tlaku se bo zavrtelo več kot deset folklornih skupin, z nostalgičnim zvokom vas bodo  po preteklosti popeljali lajnarji. Morda boste naleteli celo na samega Prešerna!

 Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije od 8. februarja pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: o njegovih ljudeh, zgodovini, naravni in kulturni dediščini. Vabijo vse, ki radi pišete in ste že dopolnili 65 let, da napišete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti vašega kraja. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj ne presega 1.600 besed, lahko je tipkana ali v obliki rokopisa. Zgodbe do 15. aprila 2018 pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si. Ne pozabite navesti svojih podatkov: ime in priimek avtorja, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko.