Pri spremljanju javne televizije in radijskih programov občinstvo najpogosteje zmotijo slovnične in druge napake pri izražanju,  prezrtost določenih dogodkov,  dvom v novinarjevo objektivnost pri poročanju ter obseg in vsebina oglasov, bi lahko strnili vsebino Letnega poročila 2017, ki ga je javnosti predstavila varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski.

Lani je varuhinja, ki je prvo leto v tej vlogi, prej je bila dolgo novinarka in urednica na RTV Slovenija, prejela 1437 odzivov gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov RTV storitev – sem štejejo tudi tisti, ki spremljajo Multimedijski center RTV Slovenija oziroma MMC portal. Kar 705 pripomb se je nanašalo na Televizijo Slovenija, predvsem na vsebine Informativnega programa ter Kulturnega in umetniškega programa.

Ženski lobi Slovenije želi sodelovati pri nastajanju družbenega soglasja o tem, kako najbolje urediti dolgotrajno oskrbo, so povedale njihove predstavnice na današnji novinarski konferenci. Zato spodbuja širšo javnost, vladne in nevladne organizacije ter politične stranke, da se pridružijo njihovi koaliciji za dolgotrajno oskrbo.

Zadnji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je bil neprimeren za naše razmere, saj se je zgledoval po Nemčiji, (pa tudi Franciji in Veliki Britaniji), kjer je v ospredju predvsem zdravstveni vidik oskrbe in bolje financirana oskrba na domu, vendar tam večina žensk dela le za polovični delovni čas. Kakorkoli pogledamo namreč sistem dolgotrajne oskrbe v veliki meri zadeva ženske: najpogosteje ženske oskrbujejo družinskega člana na domu, ženske najpogosteje izvajajo profesionalne storitve dolgotrajne oskrbe v institucijah in tudi med tistimi, ki storitve najbolj potrebujejo, je največ žensk, med katerimi je tudi največ tistih z najnižjimi dohodki. Zato so pri nas najbolj obremenjene ženske srednjih let, ki še hodijo v službo, obenem pa skrbijo za svoje otroke in ostarele ali bolne starše ali druge sorodnike 

 Upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa proti raku bi lahko breme raka zmanjšalo za 30 do 50 odstotkov, je eno od ključnih sporočil letošnjega tedna boja proti raku. Organizira ga Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Geslo letošnjega tedna je Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku.

Predsednica zveze Maja Primic Žakelj je izpostavila, da so rakave bolezni iz leta v leto večje javnozdravstveno breme povsod po svetu. Zato je preventiva v obliki zdravega življenjskega sloga, cepljenja in redne udeležbe v presejalnih programih toliko pomembnejša. Zveza skupaj z regijskimi društvi izvaja triletni program promocije Evropskega kodeksa proti raku. Po besedah Primic Žakljeve želijo s projektom povečati uporabo znanstveno preverjenih ukrepov preventive raka med mladimi in delovno aktivnim prebivalstvom. Med srednješolci vzpostavljajo tudi medgeneracijsko mrežo t. i. ambasadorjev kodeksa, ki bi povezala dijake in njihove družine.

 V evropskem letu kulturne dediščine v Narodni galeriji obiskovalcem vsako prvo nedeljo v mesecu pripravljajo brezplačno »posebno ponudbo«, od javnih vodstev do zabavnih raziskovalnih nalog in učenja jezikov za otroke. V sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije vsak mesec predstavljajo drugo državo, umetnike oziroma umetnine. Marca je v ospredju Avstrija.

 V nedeljo, 4. marca, se lahko ob 11. in 15. uri udeležite vodstva po stalni zbirki, na katerem bodo predstavili dela in umetnike, ki so povezani z Avstrijo. Sprehodili se boste od srednjeveških fresk do slik slikarja neoklasicista Franca Kavčiča za dunajsko palačo knezov Auerspergov, del romantičnih krajinarjev Marka Pernharta in Antona Karingerja ter kiparjev Ivana Zajca in Franca Bernekerja, ki sta se šolala na Dunaju. Posebno pozornost bo namenjena portretu cesarice Marije Terezije, o katerem boste izvedeli marsikaj zanimivega. Ob 13. uri bo vodenje potekalo v nemščini. 

Ob praznovanju stoletnice, odkar so ženske v Veliki Britaniji dobile volilno pravico (pri nas ženske lahko volijo od leta 1945), smo slišali, da imajo Angležinje še vedno za 14 odstotkov nižjo plačo od moških kolegov za enako delovno mesto. Tudi pri nas ne moremo govoriti o enakosti med spoloma, čeprav Slovenke v primerjavi z ženskami drugje po svetu živimo bistveno bolje, pravi Sonja Lokar, profesorica, sociologinja, političarka in predana aktivistka tudi še zdaj, ko je v pokoju. Desetletja se kot političarka in predstavnica civilne družbe zavzeto bori za pravice žensk oziroma enakost med spoloma. Poudarja, da v obeh sferah ni mogoče ničesar doseči brez sodelovanja in povezovanja.

Čeprav je Janez Albert rojen na Goričkem blizu Hodoša, že vse življenje živi v Ljubljani. In že od malega hodi v hribe. Ljubezen do narave je podedoval po očetu, ki ga je, kadar koli je le imel čas za izlet, vzel s sabo. Janezov prvi spomin je ta: očetu sedi na ramah in je s šalom privezan nanj, da ne bi padel.

Diplomirani inženir cestnega prometa je dolgo delal v zavarovalništvu, bil je zastopnik, cenilec in nato vodja enote. Nato pa se je ukvarjal s prodajo avtomobilov. Nazadnje je odprl celo svoje podjetje, a kot pravi, mu ni šlo najbolje. Odkar je upokojen, ima več časa za svoj najbolj priljubljeni konjiček – planinarjenje. »Ko si enkrat v hribih, je krasno. Zliješ se z naravo, pozabiš na skrbi … Pa po navadi srečaš fajn ljudi,« pravi Janez Albert, ki je kot vodnik z licenco Planinske zveze Slovenije vodil številne skupine bolj ali manj izkušenih planincev.

Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga v začetku februarja pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in ministrstvo za zdravje, so udeleženci znova razpravljali o stališčih do zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi.

Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je vnovič predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države. Opozorili so na premalo solidarno zdravstveno doplačilo, ki ga uvaja nov zakon. Predlog po mnenju Zdusa pomeni odmik od načel solidarnosti, po katerem vsak prispeva sorazmerno enak delež svojega dohodka.

Dijaki nižje gimnazije iz Starega trga v Loški dolini so se leta 1952 takole pripravljali za majski nastop. Fotografijo je poslal Albin Stegel iz Postojne.

 Franc Podobnik je oktobra leta 1933 ponosno poziral pred trgovino, ki je spadala v sklop nekakšnih zadrug, v katere so se pred drugo svetovno vojno združevali delavci, dobavitelji in potrošniki. Fotografijo hrani njegova hči Marija Podobnik Cvetkovski iz Ljubljane.

 Iz Veržeja in bližnjih vasi je bilo kar 22 fantov Maistrovih borcev, je med raziskovanjem krajevne zgodovine ugotovil Drago Fras iz Veržeja. Med njimi sta bila tudi brata Fras – Alojz in Dragov ded Jakob, ki je na fotografiji.