-
Zacveteli so že prvi spomladanski žafrani. Tisti s spretnimi rokami si jih lahko izdelate tudi sami.
Izdelava:
Vzamemo krep papir poljubne barve (180 gramov). Narežemo ga na lističe, velike 2 cm x 16 cm. Za en cvet potrebujemo 3 lističe. Trak primemo na sredini in ga enkrat ovijemo, nato ga prepognemo in zgoraj s prsti oblikujemo vdolbino. Oranžen papir narežemo na lističe velikosti 2 cm x 6 cm, na eni strani narežemo resice, ki jih posvaljkamo z vlažnimi prsti. Spodaj papir rahlo namažemo z lepilom za les in zvijemo.
-
Nagradno vprašanje se glasi: Katera brezčasna ženska ikona krasi embalažo kave Loka?
Ena izmed slik znamenite slikarke Ivana Kobilce je postala prava ikona slovenske umetnosti. V preteklosti je navihano kukala iz znamenitih televizijskih oglasov za kavo Loka. Njena podoba je tudi na prenovljeni embalaži, s spoštovanjem do zlate identitete kave Loka, ki sega v leto 1963, ko je podjetje Loka, d. d., začelo pražiti kavo. Hkrati pluje proti novim časom z žlahtno modrino, ki odpira oči, prebuja um in včasih tudi srce.
Sto let knjižnice slepih in slabovidnih
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne v Ljubljani, ki deluje pod okriljem Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100. obletnico delovanja. V njej je 1376 knjižnih del v brajici, na avdiokasete je bilo posnetih 2548 del, v digitalnem zapisu mp3 pa je 5193 del slovenskih in tujih avtorjev
Knjižnica je poimenovana po profesorici Minki Skaberne, ki je svoje življenje posvetila skrbi za slepe. Pod okriljem društva Dobrodelnost je namreč 1. marca 1918 priredila javno predavanje o potrebi po ustanovitvi slovenskega zavoda za slepe, o skrbi zanje, zlasti pa za invalide, ki so oslepeli v prvi svetovni vojni. Takratne oblasti so zatem dovolile prireditev tečaja za branje in pisanje brajevega točkopisa. Udeleženke tečaja so kasneje prepisovale slovenske knjige v brajev točkopis, s čimer so bili postavljeni temelji slovenski knjižnici za slepe. Po drugi svetovni vojni so pod njenim vodstvom nastale Centralna knjižnica pri republiškem odboru Zveze slepih Slovenije ter knjižnici v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani in v Centru za rehabilitacijo slepih v Stari Loki.
-
Kljub ostri zimi in snegu, ki je februarja zasul naše(in sosednje) kraje, v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ta konec tedna, od 2. do 4. marca, pripravljajo tridnevni Festival zvončkov.
Po besedah Jožeta Bavcona, vodje botaničnega vrta in odličnega poznavalca teh drobnih belih cvetov, so zvončki pravzaprav rastline zime. Imajo namreč to lastnost, da ko nanje pade sneg ali pa je mraz, zmrznejo in poležejo, potem pa se ob višjih temperaturah spet dvignejo.
V Botaničnem vrtu na Ižanski cesti hranijo več kot petdeset različnih sort navadnega malega zvončka, to je edini vrsti iz rodu malega zvončka (Galanthus nivalis), ki raste v Sloveniji. Z njim se bo tudi začelo tridnevno dogajanje. V petek, 2. marca, ob 11. uri bodo na ogled botanične ilustracije študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter zbirka varietet navadnega malega zvončka, ki jo hranijo v Botaničnem vrtu. Šele s pozornim opazovanjem opazimo številne drobne detajle, po katerih se zvončki razlikujejo med sabo.
"Lahki" izdelki z veliko sladkorja
Za nakup določenega živila se pogosto odločamo le ob pogledu na sprednjo stran izdelka, kar pa ni dovolj. Pravi vtis o tem, kaj sploh kupujemo, dobimo šele, ko preberemo deklaracijo na hrbtni strani, ki vsebuje hranilne vrednosti izdelka ter seznam sestavin v živilu.
Zlasti je to potrebno pri izdelkih, ki so označeni kot »light, lahko, fitnes, brez sladkorja s sladili, z 0 % maščob«, ali je na embalaži poudarjeno, da je izdelek »bogat z vlakninami, vsebuje minerale in vitamine, vsebuje sadje« ipd. Marsikdaj bomo presenečeni ob ugotovitvi, da izdelek »brez maščob« vsebuje veliko več sladkorja, tisti »brez dodanega sladkorja« vsebuje sladila ali nepotrebne aditive, sadni čaj pa različne druge sestavine, le tistega sadja, ki ga obljublja embalaža, je najmanj.
-
Slovenka: Prvi ženski časopis (1897–1902)
Uredila Marta Verginella
Znanstvena založba Filozofske fakultete, 14,90 evra
Pred 120 leti je v Trstu izšel prvi slovenski ženski časopis, ki je odločilno vplival na takratno družbo in njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju. V slovenskem narodnozavednem okolju je Slovenka izobraženim ženskam omogočila prostor javnega nastopanja. V njej so objavljali literarna dela, s pisanjem o pravici do splava, kontracepciji, spolnosti pred poroko, ločitvah in podobnih temah so rušili tabuje v družbi, zavzemali so se za enakopravnost žensk (na primer za enako plačo učiteljic in učiteljev) …
-
Proti slabemu zadahu in smradu
Zadah in neprijeten vonj za nami na stranišču sta znak nevarnih gnilobnih procesov. Če pred spanjem v ustih požvrkljamo malo bionapitka Vita Biosa, se znebimo jutranjega zadaha, z nekaj popitimi šilci na dan pa se v kratkem znebimo tudi neprijetnega vonja blata. Ekološko pridelani napitek Vita Biosa vsebuje učinkovito kombinacijo dobrih bakterij in izvlečke 19 vrst zdravilnih zelišč. Kje ga dobite, preverite na: www.institut-o.com ali na tel. številki: 040 277 857.
Predlog zvišanja vdovskih pokojnin
Med vsemi prebivalci Slovenije revščina najbolj ogroža starejše ženske, ki živijo same v svojem gospodinjstvu. Večinoma so to vdove, in da bi nekoliko izboljšali njihov gmotni položaj, je stranka DeSUS v začetku februarja vložila predlog novele pokojninskega zakona, ki zvišuje znesek dela vdovske pokojnine ter zgornjo mejo izplačil.
Vdova ali vdovec lahko po pokojnem partnerju prejema 70 odstotkov njegove pokojnine. Tisti, ki ima hkrati tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, pa lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal, oziroma izbere tisto možnost, ki je zanj ugodnejša. Če se odloči za lastno pokojnino, je upravičen še do dela vdovske pokojnine. Ta znaša 15 odstotkov partnerjeve, vendar znesek ne sme presegati 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Najnižja pokojninska osnova znaša 797,16 evra, zato je najvišji možni znesek dela vdovske pokojnine 93,27 evra.
Starejši zaposleni so pogosteje na bolniški
S podaljševanjem delovne dobe in povečanjem zaposlovanja ljudi nad 50. letom starosti, kot zahteva pokojninska zakonodaja, narašča tudi delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Najpogosteje so dalj časa na bolniškem dopustu prav zaposleni v starostni skupini od 50 do 65 let.
Skupni stroški, ki jih za bolniške odsotnosti namenijo delodajalci in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Ker je vse več ljudi dolgotrajno odsotnih z dela, se povečuje zlasti delež stroškov bolniških nadomestil, ki ga krije zavod za zavarovanje. Za primerjavo: leta 2013 je zavod za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Kar 27 odstotkov teh sredstev je bilo namenjenih za nadomestila zaposlenih, starejših od 55 let, kar je za 12 odstotkov več kot pred desetimi leti. Še posebej v zadnjih treh letih se je močno povečal delež zaposlenih, starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let.
-
Radi smo ob morju
Takole so se naročniki Vzajemnosti postavili za fotografiranje v Rovinju na izletu po Krasu, Slovenskem primorju, Istri in Opatiji, kjer so dva dni uživali v čudovitem vremenu, dobri hrani, lepem hotelu in na ogledih Kopra, Rovinja, Istre in Opatije. Nekaj jih z Vzajemnostjo potuje redno, nekateri so bili prvič in najbrž ne zadnjič, nekaj jih pride tudi na srečanje bralcev konec maja na Lošinj. Navdušeni so bili nad programom, hotelom, vremenom in dobro družbo. (Besedilo in fotografija: R. Š).
