Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije od 8. februarja pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: o njegovih ljudeh, zgodovini, naravni in kulturni dediščini. Vabijo vse, ki radi pišete in ste že dopolnili 65 let, da napišete kratko, resnično zgodbo iz preteklosti vašega kraja. Morda se spominjate sami ali pa je vašo pozornost vzbudila zanimiva pripoved, stare fotografije, zapiski.

 Sodelujete lahko z le eno zgodbo, ki naj ne presega 1.600 besed, lahko je tipkana ali v obliki rokopisa. Zgodbe do 15. aprila 2018 pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si. Ne pozabite navesti svojih podatkov: ime in priimek avtorja, leto rojstva, stalni naslov, morebitni e-naslov in telefonsko številko.

V Cankarjevem domu se danes popoldne odpira četrti festival celostnega zdravja, na katerem strokovnjaki z različnih področij predstavljajo tradicionalne zdravilne tehnike, od kitajske in indijske (ajurvedska) medicine do homeopatije. Pester program bo potekal tri dni in sicer v petek od 16. do 20. ure ter v soboto in nedeljo od 9. do 20. ure.

 Med drugim bodo predstavili homeoterapijo za živali, zdravilno moč gob, apiterapijo, terapije prosti stresu in še marsikaj drugega. Veliko pozornosti pa bo namenjene pomenu hrane kot hranilu in zdravilu – kako hrana vpliva na zdravje in kako lahko tudi povzroči bolezen (o tem bodo predavali: Biljana Dušić, dr. med., svetovalka ajurvedske medicine, mag. Petar Papuga, dr. med., specialist za akupunkturo, dr. Maruša Hribar, mag. farm, strokovnjakinja za homeopatijo, Sanja Lončar in drugi). 

Na posvetu o novostih, ki jih prinaša zdravstvena reforma in sta ga včeraj pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS)  in ministrstvo za zdravje, so  udeleženci znova razpravljali o stališčih zakonov o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) ter dolgotrajni oskrbi. 

 Mag. Rosvita Svenšek, predsednica Komisije za zdravstveno varstvo in duševno zdravje, je predstavila stališča Zveze društev upokojencev Slovenije, o katerih smo že nekajkrat pisali, zato jih le nekaj povzemamo. Pripombe se v večini nanašajo na preveč splošno opredelitev pravic, pričakovali so namreč, da bo povsem jasno opredelil pravice in obveznosti zavarovanih oseb, občin, delodajalcev in države.

Ob mednarodnem dnevu glasnega branja so po zamisli skupine društva upokojenih pedagoških delavk v Vodnikovi domačiji v Ljubljani prvič pripravili uro glasnega branja. Geslo letošnjega dneva je: Beri glasno, spremeni svet, obeležili pa ga bodo v vsaj stotih državah sveta.  

 Glasno branje nas bogati in zdravi, ohranja jezik, zbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo, sporočajo iz Vodnikove domačije, kjer poudarjajo, da je branje v skupini tudi bolj zabavno. Zato se bodo ob glasnem branju proznih besedilih, poezije in dramatike, ob domačih in prevedenih tekstih, srečevali vsak prvi četrtek v mesecu ob 10. uri v prostorih vodnikove domačije, na Vodnikovi cesti 65 v Šiški.

 S tradicionalnim kuretovim/korantovim skokom 2. februarja opolnoči se bo začelo 58. kurentovanje na Ptuju, zagotovo največje pustovanje na Slovenskem. Letos bo praznovanje še posebej razigrano, saj so obhodi kurentov razglašeni za Unescovo nesnovno kulturno dediščino človeštva. Poleg kurentov, ki se jih na pustno nedelje zbere vsaj 600, pridejo na Ptuj še druge etnografske maske, slovenske in tuje.

  Pester program bo vse do 13. februarja, ko bodo pusta pokopali. Čez dan se bodo maškare vseh starosti zabavale na prostem, zvečer bodo plesi v maskah na različnih prizoriščih, vsak večer bodo goste v karnevalski dvorani zabavali domači in tuji glasbeniki, seveda pa ne bo manjkalo tradicionalnih prireditev in povork. Na ogled bodo različne razstave (filatelistična, o haloškem pustu ...) , delavnice priprave pustnih kostumov, na Murkovi ulici bo odprta srednjeveška tiskarna in kovnica denarja  ...

Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki sta začela veljati 21. januarja, prinašata kar nekaj novosti tako za paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev. Dobro jih je poznati, da ne bo kasneje prihajalo do nesporazumov. 

Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da so najpogostejši vzroki za predolge čakalne dobe (poleg pomanjkanja zdravstvenih kadrov): želja pacienta, da storitev opravi točno določeni zdravnik, večkratna odklonitev pacienta (še ne želi na operacijo, si je premislil …) ter pacienti, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja sploh niso sposobni za poseg, pa so vseeno na čakalni listi. Zato pričakujejo, da se bodo ravno z brisanjem teh pacientov s seznamov najbolj skrajšale čakalne vrste za operacije. Posameznike bodo poklicali na poseg, ko bodo zanj ustrezno telesno pripravljeni.