BREŽICE

Brežiški upokojenci so lani proslavili 70. obletnico delovanja svojega društva. Na začetku je štelo le 36 članov, v jubilejnem letu pa jih je kar 1365. Predsednica Jožica Sušin je ob jubileju iz rok Janeza Sušnika, predsednika Zdusa, prejela veliko plaketo Zdusa.

Ob obletnici so izdali brošuro, ki osvetljuje zgodovino društva. Med drugim člani sodelujejo pri projektu Starejši za starejše, v socialno-ekonomski ter stanovanjski komisiji. Uspešna gledališka skupina Jagodni izbor nastopa z vrsto predstav v občini in zunaj nje. Udeleženke delavnice ročnih del Zanke na razstavah pokažejo svoje spretnosti, folklorna skupina pa popestri kulturne in družabne dogodke društva. Poleg izletov, letovanj in športnih dejavnosti, kot so kegljanje s kroglo na vrvici, pikado, šah in kartanje, so člani vključeni še v rekreacijo, ki poteka v domu upokojencev, v Šolo zdravja ter pohodniško skupino t. i. torkarjev v okviru Planinskega društva Brežice. Članstvo o vseh dogodkih obveščajo na spletni strani in tudi na Facebookovem profilu. (Besedilo in fotografija: Saša Pohar)

Ana Cajnko: Demenca, moja učiteljica

Založba Forma 7, 22,90 evra

Ana Cajnko je tudi zaradi svoje izkušnje s pokojno mamo, ki je imela demenco, pred leti ustanovila društvo RESje, katerega cilj je osebam z demenco in njihovim svojcem izboljšati življenje ter zmanjšati stigmo na področju demence.

V knjigi piše o tem, kako je mama počasi drsela v svoj svet in kako so njeno bolezen spremljali – in sprejemali – njeni bližnji pa tudi zdravstveno osebje in negovalno osebje, ko je živela v domu starejših občanov. Zapisala je tudi pretresljive zgodbe o psihičnem nasilju, posmehovanju, ukazovanju, zasmehovanju ali ignoriranju oseb z demenco. Takega ravnanja v družbi ne smemo dopustiti, za pravice starejših in spoštljivejše ravnanje z osebami z demenco se moramo boriti tisti, ki se lahko, pravi avtorica. In to tudi počne.

Po praznično okrašenem Linzu

Majhna, a dobrovoljna skupina bralcev Vzajemnosti pod vodstvom Kompasovega vodnika Petra se je ob začetku adventnega časa odpravila na predpraznični izlet v Linz, prestolnico Zgornje Avstrije. Več kot 400 kilometrov sta morala oba voznika premagati v eno smer, da smo prispeli do mesta, ki je dolga desetletja veljajo za sedež jeklarske in kemične industrije, zadnja leta pa postaja vse bolj zeleno in kulturno mesto. S turističnim vlakom, nato pa tudi peš, smo si ogledali zgodovinske znamenitosti na tej in oni strani Donave. Nekateri izletniki so se z več kot sto let starim tramvajem povzpeli na hrib Pöstlingberg, imeli pa smo tudi dovolj časa za brskanje po prazničnih stojnicah.

 Praznični dnevi so priložnost za izlete in oglede jaslic. Predstavljamo nekaj predlogov: 

Žive jaslice v Postojnski jami

Žive jaslice v Postojnski jami so bile pred 28. leti prve in hkrati so tudi največje žive jaslice pri nas. Podzemni svet, svetlobni učinki in prelepo petje (letos sta med nastopajočimi tudi Oto Pestner in Irena Yebuah Tiran ), uprizoritev svetopisemske zgodbe dela posebej čarobno. Predstave potekajo do  30. decembra 2017., zaradi velikega obiska so potrebne rezervacije na spletni strani: 

 Decembrske pokojnine bodo izplačane že danes, ne pa šele v petek, ko bo zadnji delovni dan v mesecu, so sporočili iz Zavoda zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po njihovih podatkih  je vseh prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katere sodijo starostne, invalidske, družinske in vdovske, nekaj več kot 616.100.

 Po novembrskih podatkih pokojninskega zavoda je starostnih upokojencev 442.177, njihova povprečna pokojnina pa je 621 evrov. Po predvidevanjih naj bi se v prihodnjem letu  število starostnih upokojencev večalo za 2,3 odstotka.

V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) ugotavljajo, da so bili starejši tudi v iztekajočem se letu potisnjeni na rob preživetja, na hrbtih prejemnikov socialnovarstvenih pomoči in  minimalne plače pa se v največji meri udejanja fiskalno pravilo in se nadaljuje varčevalna politika, zato so predsedniku vlade, ministricam in ministrom Republike Slovenije poslali pismo. Vsebino povzemamo v nadaljevanju.

 Verjetno ni treba navajati podatkov o revščini med starejšimi, posebej ne o revščini med samskimi starejšimi, v najtežjem položaju so samske upokojenke, so zapisali. "Verjamemo, da vsaj malo poznate zgodbe o težavah v zdravstvenem sistemu, o težavah v domovih za starejše, kjer marsikje ni poskrbljeno za dostojno oskrbo in se zato za nadzor organizira civilna družba. Negovalnih bolnišnic skorajda nimamo, storitve pomoči na domu so še v povojih."

Ana Cajnko je tudi zaradi svoje izkušnje s pokojno mamo, ki je imela demenco pred več kot sedmimi leti ustanovila društvo RESje. V njem se družijo in usposabljajo prostovoljci, ki nudijo pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. Glavni cilj društva je namreč izboljšati njihovo življenja ter zmanjšati stigmo na področju demence.

Podoben cilj želi doseči tudi s knjigo Demenca, moja učiteljica, ki je ravnokar izšla. V njej pripoveduje o tem, kako je mama počasi drsela v svoj svet in kako so njeno bolezen spremljali - in sprejemali - njeni bližnji, pa tudi negovalno in zdravstveno osebje, ko je živela v domu starejših občanov. Zapisala je tudi pretresljive zgodbe o psihičnem nasilju, posmehovanju, ukazovanju, zasmehovanju ali ignoriranju oseb z demenco. Zgodbe, ki jih ne bi smelo biti. V nobenem domu. Ona se je takemu ravnanju uprla in se upira vsak dan, preko društva RESje, zapisov v medijih in knjige, za katero Ana Cajnko pravi, da je spodbuda tistim, ki pravijo, da se ne da nič narediti. »Marsikaj se da narediti, če poiščeš ljudi, ki so empatični, znajo delati s starejšimi in so radi z njimi. Taki, ki razumejo bolezen, premorejo veliko znanja, predvsem pa srčne kulture in strpnosti.«