Pred svetovnim dnevom ustnega zdravja (20. marec) so zobozdravniki opozorili, da se posledice epidemije poznajo tudi na zdravju zob, saj je v tem času najbolj pešala preventivna dejavnost. Šolski zobozdravniki so že opazili več karioznih zob in bolezni dlesni. Izpostavili so tudi pomen družinskega zobozdravnika, ki pozna bolnikov zgodovino in tudi družinske bolezni.

Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s stomatološko sekcijo in sekcijo pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in študenti dentalne medicine pripravila projekt ustno zdravje. Z njim želijo prebivalce ozaveščati o pomenu preventive pri zagotavljanju ustnega zdravja in o pomenu ustnega zdravja za splošno zdravje. Pri tem opozarjajo, da je vsak posameznik odgovoren za svoje zdravje.

Sodobni človek živi v coni udobja in neredko v napačnem prepričanju, da nalezljivih bolezni, za katerimi so nekoč ljudje množično umirali, ni več. A epidemija nove koronavirusne bolezni nam je pokazala, kako nemočni smo proti naravi, ki ima vedno svoj prav, meni zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi avtorica 60 knjig in obsežne enciklopedične izdaje monografije Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, dva zvezka sta že izšla, tretji je tik pred izidom.

MALEČNIK

Likovna skupina Društva upokojencev Malečnik je lani jeseni praznovala deseto obletnico obstoja. Člani so se vmes malo menjavali, zdaj so v skupini Vid Kelbič, Frida Ploj, Vinko Kaloh, Biserka Stergar, Vida Škof, Irena Sedič, Nenad Marinović, Dragica Centrih, Marija Duh in Martin Podhostnik. Že od začetka je njihov mentor Branko Duha, likovni pedagog in restavrator.

V desetih letih so pripravili več kot šestdeset razstav svojih del, dvakrat so sodelovali na likovnih razstavah PZDU Maribor. Redno se udeležujejo Zdusovih likovnih kolonij v Izoli in Rogaški Slatini ter likovnih kolonij v Žalcu in Murski Soboti, občasno v Lenartu. Od junija 2016 pa tudi sami organizirajo dvodnevne likovne kolonije Srečanje likovnih prijateljev, na katere vabijo ljubiteljske slikarje iz vse Slovenije. Marca in aprila 2018 so po tradicionalnih motivih poslikali trideset panjskih končnic za učni čebelnjak na posestvu Sončni raj v Vodolah. Lani so sodelovali na prvem likovnem natečaju za odrasle Mariborčanka, ki ga je pripravil JSKD, Območna izpostava Maribor.

Človek ni otok

Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni bodo vsi dogodki (predavanja, delavnice, pogovori ipd.) potekali na spletu, spremljate jih lahko na: https://www.sinapsa.org/TM ali https://www.facebook.com/teden.mozganov/

Feri Lainšček: Kurji pastir

Revščino, v katero se je rodil otrok, ki ga starša po osemnajstih letih nista več pričakovala, si le stežka predstavljamo. A pisatelj, ki je do vstopa v šolo poznal samo prekmurščino in svojo malo vas Dolenci ob madžarski meji, nam v biografskem romanu brez olepševanja naslika življenje družine v hiški iz ilovice, pokriti s slamo. Da bi se čim bolj vživel v svoje otroštvo, si je pomagal s posebno metodo aktivne imaginacije in v sanjah veliko časa preživel s pokojnimi starši. In zato je v prvi knjigi popisal komaj svoja prva dva meseca življenja ... (Založba Beletrina, 27 evrov)

 Leopoldina Podobnik je bila od leta 1908 učiteljica v šoli na Gorah nad Idrijo. Julija leta 1917 se je tam fotografirala s poveljnikom posadke protiletalskega topa. Kasneje so jo zaradi tega, ker je bila Slovenka, premestili v Italijo, a je leta 1930 prebegnila v Kraljevino Jugoslavijo in učila v Prekmurju. Fotografijo hrani njen pranečak Zmago Logar.

 Fotografija Ane Gregorevčič z Malega Vrha pri Globokem je nastala v času med letoma 1935 in 1940. Skrbela je za »zakitančka« (to je 13. mladiček, ki težko pride do hrane pri mami svinji, saj ima ta le 12 seskov). Hranila ga je s stekleničko in dudico, in ker je bil tako majčken, so ga otroci poimenovali Meci. Gospodinjo je spremljal na vsakem koraku, in če ga ni spustila v kuhinjo, je krulil in cvilil pred vrati. Fotografijo hrani njen vnuk Branko Brečko.