Nagradna igra HairX Advanced Care
Razpršilo »vse-v-enem« za popolno nego las, ki se ne izpira. Vsebuje kompleks Phytonutrients, ki pomaga ukrotiti lase, da so videti čudovito. Izdelek, ki ne masti las, je primeren za vsakodnevno uporabo in za vse tipe las.
Med tistimi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, za katere tipe las je primerno razpršilo, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 16. decembra pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Vsako leto izgubimo mnogo preveč življenj zaradi bolezni srca in ožilja, opozarjajo zdravniki. Opozorila velja jemati resno, predvsem zato, ker lahko sami veliko prispevamo k odpravljanju vzrokov za obolenje. Na primer tako, da preverjamo svojo raven krvnih maščob, zlasti holesterola in trigliceridov, in pazimo, da ne presežejo meje, ki poveča tveganje za zdravje.
Maščobe imajo sicer pomembno vlogo v našem telesu: trigliceridi skladiščijo neporabljene kalorije in organizmu zagotavljajo energijo, holesterol pa telo potrebuje za tvorbo spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Prav tako brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Povišane ravni trigliceridov in holesterola (zlasti LDL, torej t. i. slabega holesterola) pa so znak kopičenja maščobnih snovi, ki prikrito in dolgoročno uničujejo naš žilni...
Na pokojnino vplivajo tudi osebne odločitve
V Evropski uniji ženske v povprečju zaslužijo 16 odstotkov manj kot moški, njihova povprečna pokojnina pa je celo za 30 odstotkov nižja od povprečne pokojnine moških. Pravzaprav nikjer na svetu ni vseeno, ali se zaposli ženska ali moški. Pokojninsko vrzel bi odpravila zmanjševanje razlik med spoloma na trgu dela, zlasti pri plačah, ter zagotavljanje enakega položaja skozi celotno življenjsko obdobje.
Slovenke smo nekoliko na boljšem, saj razlika v povprečni plači znaša »le« 9 odstotkov, pokojnine moških pa so za 16 odstotkov višje od pokojnin žensk. V Italiji je na primer razlika med pokojnino žensk in moških okoli 36 odstotkov, v Avstriji pa je povprečna pokojnina upokojenke za dobro tretjino nižja od upokojenčeve.
-
Starejšim, ki živijo daleč od urbanih središč s slabo prometno povezavo in nimajo v bližini svojcev, veliko pomeni, da jih pride nekdo z avtomobilom iskat na dom, jih pelje, kamor želijo, in jih domov tudi pripelje. Če prevoza ni treba plačati, še toliko bolje, saj vsak prihranjeni evro pride še kako prav. Še več pa jim pomeni občutek, da je nekomu mar za njihove potrebe.
Da jim je še kako mar za potrebe in želje starejših, z brezplačnimi prevozi že sedem let dokazujejo v Zavodu Sopotniki, zavodu za medgeneracijsko solidarnost. Prostovoljni voznice in vozniki so skupaj s koordinatorji v teh letih marsikomu res postali nepogrešljiv sopotnik v življenju. Imajo več kot 2700 uporabnikov na območju petnajstih občin: Divača, Sežana, Hrpelje - Kozina, Sevnica, Brežice, Krško, Kočevje, Postojna, Pivka, Ajdovščina, Ankaran, Litija, Šmartno pri Litiji, Cerknica in Idrija.
-
Prihodnje leto bomo dvema velikima imenoma iz slovenske kulturne zgodovine namenili še posebno pozornost, saj je vlada leto 2021 razglasila za leto Josipa Ipavca in Josipa Jurčiča.
Februarja se bomo spomnili 100. obletnice smrti skladatelja Josipa Ipavca, ki je poznan kot avtor prvega slovenskega baleta. Rodil se je 21. decembra v Šentjurju in je bil sin Gustava in nečak Benjamina iz znane šentjurske zdravniške in skladateljske družine. Poznavalci pravijo, da je bil eden tistih ustvarjalcev, ki so enakovredno prispevali k slovenski literarni moderni ali slikarjem impresionistom, čeprav je bil za časa življenja premalo cenjen. Še kot študent je skomponiral prvi slovenski balet Možiček. Pri srcu so mu bili samospevi, najbolj znan je verjetno Imel sem ljubi dve, čeprav je večinoma skladal na nemška lirična besedila, zlasti rad je imel pesmi Heinricha Heineja. Kar pet let je ustvarjal komično opero Princesa Vrtoglavka, ki pa je premiero doživela šele novembra 1997 v mariborski Operi. Josip Ipavec je umrl 8. februarja 1921.
-
Antibiotike jemljimo previdno
Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne proti prihodnjim zdravljenjem. Slovenija je po nizki uporabi antibiotikov v zgornji tretjini med evropskimi državami, še vedno pa jih prepogosto predpisujejo starejšim od 65 let. Pogosto jih jemljemo za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim antibiotiki niso učinkoviti. Zlasti kronične bolnike, ki jemljejo več zdravil hkrati, zdravniki opozarjajo, naj antibiotike jemljejo premišljeno, strokovno in po navodilih zdravnika. Njihova učinkovitost se namreč zmanjša, če bolnik izpušča posamezne odmerke ali prehitro opusti jemanje zdravila. Neporabljenih tablet ne zavržemo med gospodinjske odpadke, jih ne hranimo za prihodnje obolenje ali jih celo damo drugim osebam, ampak jih odnesemo v lekarno.
-
Spominska soba pisateljice Ivanke Mestnik
V Drašči vasi v Suhi krajini so septembra svečano odprli spominsko sobo pisateljice Ivanke Mestnik. Čeprav že dolgo živi v Novem mestu, je na rojstno vas zelo navezana, njeno sobo pa so uredili v Hiši kulture in nature, rojstni hiši njene matere. Med triindvajsetimi knjigami je sklepno delo njenega literarnega opusa iz leta 2019 z naslovom Krka, zelena žila do srca. Iz srca pa je napisala tudi druge leposlovne bisere, kot so Grenki kruh, v katerem spoznamo življenje Suhokrajinčanov v zadnjih dvesto letih, izjemno delo Kulturnozgodovinski vodnik po Suhi krajini, najbolj avtobiografsko delo Vikend na vasi, Beli čeveljčki in druge knjige za otroke in odrasle. Na odprtju je pisateljica s svojo živo pripovedjo osvetljevala svoje spomine na rodno vas in bodrila sovaščane, naj zaupajo vase, naj gojijo medsebojno strpnost in človečnost ter s povezovalno močjo stopajo novi sreči naproti.
So tudi druge bolezni, ne le koronavirus
Družinski zdravniki in specialisti ugotavljajo, da je epidemija covida-19 prekinila številne preventivne dejavnosti, predvsem pa bolnikom otežila dostop do zdravstvene oskrbe, kar lahko poslabša stanje njihovih bolezni.
Veliko bolnikov je strah okužbe s koronavirusom, zato odlašajo s pregledi ali pa ne pridejo na pregled tistega dne, ko so bili naročeni. Tako je na primer s sladkornimi bolniki. Po rezultatih raziskave Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) 65 odstotkov sladkornih bolnikov skrbi nevarnost okužbe z novim koronavirusom, skoraj polovica pa je zaskrbljena zaradi morebitne slabše dostopnosti do zdravil in medicinskih pripomočkov. Več kot 80 odstotkov bolnikov pogreša obisk pri zdravniku.
Spominjati se moramo, proslavljati ne
Janeza Stergarja, profesorja zgodovine in geografije ter dolgoletnega predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, imenujejo kar »živa enciklopedija vsega, kar zadeva slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah«. Zlasti dobro pozna razmere na avstrijskem Koroškem, saj jih spremlja že več kot petdeset let. Za zasluge s področja čezmejnega sodelovanja, posredovanja v podporo koroškim Slovencem, predvsem pa za ohranjanje osebnih »živih« stikov z rojaki zunaj slovenskih meja je dobil priznanja tako zamejskih Slovencev kot Republike Slovenije. Pogovarjala sva se predvsem o položaju koroških Slovencev v luči stote obletnice plebiscita, ki je določil mejo med tedaj novima Kraljevino SHS ter Republiko Avstrijo.
-
Katera stavba je na fotografiji?
Odgovor pošljite do 17. novembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel bombažno vrečko Vzajemnosti.
Odgovor iz oktobrske številke: Na fotografiji je Dvojno jezero, ki leži v Dolini Triglavskih jezer.
Darilo prejme: Nada Mrhar, Novo mesto.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
