-
MALEČNIK
Likovna skupina Društva upokojencev Malečnik je lani jeseni praznovala deseto obletnico obstoja. Člani so se vmes malo menjavali, zdaj so v skupini Vid Kelbič, Frida Ploj, Vinko Kaloh, Biserka Stergar, Vida Škof, Irena Sedič, Nenad Marinović, Dragica Centrih, Marija Duh in Martin Podhostnik. Že od začetka je njihov mentor Branko Duha, likovni pedagog in restavrator.
V desetih letih so pripravili več kot šestdeset razstav svojih del, dvakrat so sodelovali na likovnih razstavah PZDU Maribor. Redno se udeležujejo Zdusovih likovnih kolonij v Izoli in Rogaški Slatini ter likovnih kolonij v Žalcu in Murski Soboti, občasno v Lenartu. Od junija 2016 pa tudi sami organizirajo dvodnevne likovne kolonije Srečanje likovnih prijateljev, na katere vabijo ljubiteljske slikarje iz vse Slovenije. Marca in aprila 2018 so po tradicionalnih motivih poslikali trideset panjskih končnic za učni čebelnjak na posestvu Sončni raj v Vodolah. Lani so sodelovali na prvem likovnem natečaju za odrasle Mariborčanka, ki ga je pripravil JSKD, Območna izpostava Maribor.
-
Človek ni otok
Znanost je pomembna bolj kot si mislimo, saj nas (med drugim) brani pred zavajanjem in neresnicami. Tudi zato SiNAPSA, Slovensko društvo za nevroznanost že od leta 2006 let pripravlja Teden možganov, v katerem na poljuden način osvešča javnost o osebnih in družbenih koristih raziskovanja živčevja. Letos bo prireditev potekala od 15. do 19. marca pod naslovom Človek ni otok, namenjena pa bo raziskovanju odnosov, s katerimi se srečujemo vsak dan. Zaradi epidemije koronavirusne bolezni bodo vsi dogodki (predavanja, delavnice, pogovori ipd.) potekali na spletu, spremljate jih lahko na: https://www.sinapsa.org/TM ali https://www.facebook.com/teden.mozganov/
-
Feri Lainšček: Kurji pastir
Revščino, v katero se je rodil otrok, ki ga starša po osemnajstih letih nista več pričakovala, si le stežka predstavljamo. A pisatelj, ki je do vstopa v šolo poznal samo prekmurščino in svojo malo vas Dolenci ob madžarski meji, nam v biografskem romanu brez olepševanja naslika življenje družine v hiški iz ilovice, pokriti s slamo. Da bi se čim bolj vživel v svoje otroštvo, si je pomagal s posebno metodo aktivne imaginacije in v sanjah veliko časa preživel s pokojnimi starši. In zato je v prvi knjigi popisal komaj svoja prva dva meseca življenja ... (Založba Beletrina, 27 evrov)
Bo oskrba starejših res na prvem mestu?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prednostno rešuje področje oskrbe starejših, saj je bilo zadnje desetletje zanemarjeno, je sredi februarja povedal minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah se ukvarjajo z razvijanjem institucionalnega varstva, prenovo kadrovskih standardov in normativov v domovih, ob tem pa nameravajo krepiti deinstitucionalizacijo in z ministrstvom za zdravje pripraviti izboljšan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.
Med drugim naj bi prek Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja do leta 2025 pridobili 400 novih stanovanj, prilagojenih starejšim, 180 že do konca prihodnjega leta. Prav tako naj bi do konca prihodnjega leta zagotovili 29 novih enot za dnevno varstvo in začasne nastanitve za starejše, čemur je namenjenih skoraj 19 milijonov evrov. V proračunu za leti 2021 in 2022 so za gradnjo javnih domov namenili 30 milijonov evrov, izkoristili pa bodo tudi evropska sredstva. Analize kažejo, da bomo do leta 2030 potrebovali med 6000 in 8000 dodatnih mest v domovih, menijo na ministrstvu, prosto posteljo nujno potrebuje 2000 starejših. Na čakalni listi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec februarja več kot 13 tisoč prošenj za prosto posteljo.
-
Leopoldina Podobnik je bila od leta 1908 učiteljica v šoli na Gorah nad Idrijo. Julija leta 1917 se je tam fotografirala s poveljnikom posadke protiletalskega topa. Kasneje so jo zaradi tega, ker je bila Slovenka, premestili v Italijo, a je leta 1930 prebegnila v Kraljevino Jugoslavijo in učila v Prekmurju. Fotografijo hrani njen pranečak Zmago Logar.
Fotografija Ane Gregorevčič z Malega Vrha pri Globokem je nastala v času med letoma 1935 in 1940. Skrbela je za »zakitančka« (to je 13. mladiček, ki težko pride do hrane pri mami svinji, saj ima ta le 12 seskov). Hranila ga je s stekleničko in dudico, in ker je bil tako majčken, so ga otroci poimenovali Meci. Gospodinjo je spremljal na vsakem koraku, in če ga ni spustila v kuhinjo, je krulil in cvilil pred vrati. Fotografijo hrani njen vnuk Branko Brečko.
-
Kaj vidite na sliki?
Odgovor pošljite do 15. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel brisačko Vzajemnosti.
Odgovor iz februarske številke: Oselnik z oslo (brusni kamen za koso), narečno tudi osounėk, čepur, tobolec, vodir …
Darilo prejme: Marija Lokar, Kranj.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik
-
Naštejte vsaj tri slovenska literarna dela o materi.
Odgovor pošljite do 15. marca na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali po elektronski pošti na naslov: narocnine@vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.
Rešitev iz februarske številke: Švicarske ženske so dobile volilno pravico šele februarja leta 1971.
-
Balzam The One Lip Spa z dvojnim jedrom vlaži ustnice, jih ščiti in naredi polnejše. Uporabite ga kot balzam, da ustnicam dodate malce barve, ali pod šminko za dodatno vlaženje. Lahko pa ga na ustnice nanesete pred spanjem za nočno nego.
Med tistimi, ki boste našteli tri lastnosti balzama, bomo izžrebali šest nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 15. marca pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Nagradno vprašanje: Katerih pet ključnih sestavin vsebuje ustno pršilo Minka Imuno?
Minka Imuno je skrbno pripravljena formula učinkovin, ki z različnimi mehanizmi vplivajo na imunski sistem. Poleg vitamina D3, cinka in vitamina C vsebuje tudi patentiran izvleček iz bele kočevske jelke in izvleček iz bezgovih jagod, dodana je naravna aroma gozdnih sadežev. V obliki praktičnega ustnega pršila omogoča hitro in učinkovito absorpcijo prek ustne sluznice. Izdelano v Sloveniji.
Na www.minka.si najdete še druga prehranska dopolnila v obliki gumijastih bombonov in pršil.
-
Aspirin, eno od najbolj prodajanih zdravil proti bolečinam, je nemško podjetje Bayer 6. marca 1899 registriralo kot blagovno znamko. A zdravilne učinke prahu iz vrbine skorje je odkril že Hipokrat v 5. stoletju pred Kristusom. Svoje bolnike je zdravil s prevretki vrbovega lubja proti glavobolu in drugim bolečinam ter visoki telesni temperaturi. V 19. stoletju je nemški raziskovalec Felix Hofmann odkril formulo sintetičnega zdravila in ga poimenoval »acetilsalicilna kislina«. Odkar se je morala Nemčija po koncu prve svetovne vojne v okviru reparacij zaveznikom odpovedati zaščitnemu patentu, ga smejo proizvajati vse tovarne. Po letu 1915 se je aspirin pojavil tudi v obliki tablet.
