-
LENDAVA
V Društvu upokojencev Lendava se je pred dvajsetimi leti zbrala peščica žensk z željo, da bi si krajšale čas, se družile in izmenjavale življenjske izkušnje. Druženje ob kvačkanju in vezenju je počasi preraslo v poslanstvo ohranjanja bogate dediščine naših prednikov. Da bi bile vezenine strokovno izdelane, so kot mentorico za ljudsko umetnost povabile naprej Olgo Jandl, nato pa Marjeto Horvat, ki sta jim z velikim veseljem posredovali svoja znanja vezenja. Članice so se naučile pravilno izbirati materiale, motive in tehnike vezenja.
-
Zadnje leto je kašljanje v javnosti zelo tvegano, saj nas hitro obsodijo, da hodimo naokrog okuženi z novim koronavirusom. V resnici pa je kašelj pogost, saj je to ena od obrambnih strategij organizma za čiščenje dihalnih poti.
Sluznica v dihalih ves čas izloča sluz, ki jo migetalke na celicah sluznice potiskajo proti grlu. Da sluz, na katero se lepijo še razni mikroorganizmi in tujki, odstranimo iz dihalnih poti, pokašljujemo. Seveda pa je kašelj lahko znak bolezni dihal (suh kašelj je recimo pogost pri virusnem bronhitisu in pljučnici), gripe, oslovskega kašlja ter refluksa oziroma zatekanja želodčne kisline v požiralnik, pri čemer kisla vsebina draži bolnika v grlu in ga sili na kašelj. Kašelj se lahko pojavi kot eden od neželenih učinkov zdravil, zlasti tistih za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, ki spadajo v skupino ACE-inhibitorjev. Včasih se razvije kot živčna reakcija na stres. H kašlju nas silijo tudi presuh zrak v prostoru in različni alergeni, lahko je kriv tujek, ki ga mimogrede vdihnemo, ali cigaretni dim.
Pametna ura lahko reši življenje
Sodobna tehnologija, ki se uporablja za varovanje na daljavo, nam lahko zelo olajša življenje v starosti. Različne tipke, zapestnice, ure ali obeski s senzorji gibanja uporabniku zagotavljajo večji občutek varnosti in samostojnosti pri vsakodnevnih opravilih, saj ob morebitnem padcu ali drugi nezgodi hitro prikličejo pomoč.
Tovrstne naprave so namenjene ljudem, ki živijo sami ali sami preživijo nekaj ur na dan ali noč. Tudi kroničnim bolnikom, ki se jim lahko stanje nenadno poslabša, osebam z demenco, ki izgubljajo orientacijo, pa tudi tistim, ki se težje gibljejo in jih je strah padca. Prav pridejo tudi starejšim, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih ali domovih starejših občanov. Obenem pa imajo manj skrbi njihovi bližnji, saj lahko hitro preverijo, ali je z njihovim svojcem vse v redu.
-
Dvajsetletnica »skladišča znanja«
Največja spletna enciklopedija Wikipedia je januarja praznovala 20. obletnico. Ustanovil jo je ameriško-britanski podjetnik Jimmy Wales. V dveh mesecih so ustvarili nemško in švedsko različico, sledile so druge, med njimi že februarja 2002 tudi slovenska.
Wikipedia je sedma najbolj obiskana spletna stran na svetu, na kateri je kar 55 milijonov člankov, ki jih prispevajo prostovoljci, tako strokovnjaki kot laiki. Dostopna je že v 309 jezikovnih različicah, ki so neodvisne, članki so oblikovani samostojno in niso le prevodi. Kritiki pa dodajajo, da vsebuje premalo informacij o ženskih temah in državah v razvoju.
-
Krema intenzivno vlaži in neguje izsušene roke, se hitro vpije in ne povzroča lepljivega občutka. Vsebuje makadamijevo olje, ki preprečuje izsuševanje. Koža na rokah bo po uporabi sveža in navlažena.
Med tistimi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, katero olje vsebuje krema Soft Caress, bomo izžrebali pet nagrajencev in jim po pošti poslali predstavljeni izdelek podjetja Oriflame.
Odgovor nam skupaj s svojimi podatki do 16. februarja pošljite na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Za nagrado«.
-
Med epidemijo koronavirusne bolezni so marsikateri, ki do zdaj z delom nevladnih organizacij niso bili seznanjeni, ugotovili, da so izredno koristni in učinkoviti pri blaženju posledic zaprtja javnega življenja. Že doslej so pogosto vskočile tam, kjer država ni (dobro) opravila svoje naloge, v zadnjem letu pa so postale na nekaterih področjih tako rekoč nepogrešljive. Vendar je na njihov račun slišati tudi kritike, predvsem zaradi financiranja.
Po podatkih krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) je bilo konec lanskega leta registriranih 27.994 nevladnih organizacij (društva, zavodi in ustanove). Zanje se uporabljajo različni nazivi: NVO, neprofitne ali nepridobitne organizacije, volunterske oziroma prostovoljske organizacije, organizacije civilne družbe, kar nakazuje, da temelj njihovega delovanja ni pridobivanje dobička pač pa delujejo v splošno družbeno korist.
Začenja se cepljenje starejših zunaj domov za starejše
Ob prejemu nove pošiljke cepiva proti covidu-19 se začenja cepljenje starejših zunaj domov za starejše. V Zdravstvenem domu Novo mesto bodo cepljenje začeli že danes, v Slovenj Gradcu predvidoma v sredo, v Novi Gorici v četrtek. Zanimanja je več, kot pričakujejo odmerkov cepiva, opozarjajo.
Najprej so na vrsti za cepljenje proti covidu-19 osebe, starejše od 80 let, ki so pri svojih osebnih zdravnikih izrazile interes za cepljenje. Nekateri zdravstveni domovi tiste, ki ustrezajo kriterijem za cepljenje, kličejo tudi sami, da jih opozorijo na možnost cepljenja.
Zdaj ni čas za senzacionalizem
Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti.
-
Debelost se povečuje tako med odraslimi kot med otroki in mladostniki, kar je skrb vzbujajoče, menijo v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Prekomerna telesna teža namreč vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni. Za boljše zdravje in počutje moramo jesti manj in manj kalorično in se več gibati.
Kot je pokazala nacionalna raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so jo lani izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je 38,2 odstotka odraslih v starosti od 25 do 64 let prekomerno hranjenih, dobrih 18 odstotkov pa se že spopada z debelostjo. Med temi je več moških z nižjo izobrazbo in več ljudi iz Posavja, Zasavja, Pomurja in Podravja. Vzrok je največkrat prekomerno uživanje hrane, ki je energetsko bistveno prebogata za naš večinoma sedeč način življenja. Eden izmed mogočih razlogov pa je tudi ta, da je načeloma zdrava hrana dražja od t. i. hitre prehrane.
-
Imate »železno« kri?
Pomanjkanje železa v krvi lahko zelo vpliva na zdravje in dobro počutje ter tudi na odpornost, ki je v boju z virusi še kako pomembna. Kaže se v slabem počutju, utrujenosti, omotici, težki sapi, krhkih nohtih, izpadanju las, razdražljivosti in glavobolih. Povezano je tudi z zmanjšano kognitivno funkcijo, zlasti koncentracijo in kratkoročnim spominom.
Pomanjkanje železa je razmeroma pogosto pri bolnikih s srčnim popuščanjem, pravzaprav sta anemija in pomanjkanje železa lahko tako posledica kot tudi vzrok srčnega popuščanja.
