Prevzemimo odgovornost za ustno zdravje
Nujno je dvigniti zavedanje prebivalcev o pomenu ustnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih, opozarjajo zobozdravniki ob začetku preventivne akcije za boljše ustno zdravje. Namesto v marcu, ob Svetovnem dnevu ustnega zdravja, so jo pripravili jeseni. Izpostavljajo zlasti osebno odgovornost vsakega posameznika za svoje ustno zdravje.
Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice, Stomatološka sekcija in Sekcija pedontologov Slovenskega zdravniškega društva, Nacionalni inštitut za javno zdravje in študenti dentalne medicine so skupaj pripravili nazorna informativna gradiva in videoposnetke za vsako generacijo posebej. Dostopna so na povezavi:
Potujoča razstava o razvoju kolesa

Če vas zanima, kako so se kolesa skozi čas prilagajala naši uporabi in kakšne izume je bilo potrebno razviti, da so postala enostavna za vsakdanjo uporabo, si oglejte potujočo razstavo o razvoju kolesa kot prevoznega sredstva na Slovenskem. V prostorih občine Žiri je na ogled do 7. oktobra, v prostorih občine Gorenja vas - Poljane od 8. do 15. oktobra in v Sokolskem domu Škofja Loka od 16. do 23 oktobra.
Razstavo so pripravili v LAS loškega pogorja v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, na podlagi študije, ki je bila izdelana v okviru projekta »E-nostavno na kolo«. Izsledki raziskave so predstavljeni na petih panojih, obiskovalcem pa je na voljo tudi brošura, ki temo predstavlja bolj podrobno.
-

»Lahko je naporno, obenem pa zelo prijetno, če znaš živeti na kmetiji. Seveda ne gre brez dela, prav tako pa moraš najti čas za sprostitev,« pravi Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, ki povezuje kmetice, ženske in dekleta na podeželju. Na družinski govedorejski kmetiji v Zasavju se ukvarjajo tudi s pridelavo in predelavo mleka, obenem je zaposlena na biotehniški fakulteti, že 16 let je dejavna v zvezi, tretji mandat kot predsednica. Ob svetovnem dnevu kmetic (15. oktobra) smo se z njo pogovarjali o tem, kakšen je položaj kmečkih in podeželskih žensk in ali jim delo na kmetiji omogoča ekonomsko neodvisnost in socialno varnost.
-
Slovenski etnografski muzej še vedno zbira šale na temo koronavirusa. Čemu se smejemo v teh dneh?
Tisti, ki ga je babica brisala z viledo okrog ust, je odporen tudi proti covidu-19.
Danes sem prvič pomislila, da sem okužena, ker nisem mogla normalno dihati. Potem sem odpela gumb na hlačah … in vse je bilo v redu.
NIJZ sporoča: »Tisti, ki že štiri mesece nosite masko za enkratno uporabo, ste odporni proti vsemu.«
Leto 2020 je kot reklama za Top Shop: »Počakajte, to pa še ni vse ...«
-
Zaščitni ukrepi učinkujejo le skupajZdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da lahko kakršnokoli omalovaževanje resnosti okužb s covidom-19 ali zavajanje, da virusa sploh ni, povzroči veliko težav ali celo pripelje do epidemije neobvladljivih razsežnosti. Kako se bo virus dejansko širil, namreč nihče ne more napovedati.
V jesensko-zimskih mesecih je še več virusnih okužb zaradi zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih in zaradi hladnega ter vlažnega vremena. Zato je pomembno, da vsak posameznik dosledno upošteva zaščitne ukrepe, kot so nošenje zaščitnih mask, razkuževanje rok ter ohranjanje fizične razdalje, saj bomo le tako omejili širjenje koronavirusa. Ne vemo natančno, kakšne so dolgoročne posledice okužbe, zato velja biti previden. Kot kažejo prve raziskave, so med tistimi, ki so že preboleli koronavirusno bolezen, pogostejše okvare srčne mišice, več je tromboz in posledično možganskih kapi, značilne so tudi hujše okvare pljuč. Nobeden od teh ukrepov sicer ni stoodstotno učinkovit, skupaj pa delujejo, poleg tega pa preprečujejo tudi širjenje drugih virusnih bolezni, prehladnih obolenj, gripe ali na primer driske pri otrocih.
-
Po podatkih Registra raka RS že od marca upada število na novo postavljenih diagnoz ter napotnic za onkološko obravnavo. Žal ne zaradi tega, ker bi ljudje manj obolevali, pač pa marsikateri niso iskali zdravniške pomoči zaradi strahu pred okužbo ali pa niso mogli priti do ustreznega specialista.
Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb z novim koronavirusom je kar nekaj zdravstvenih storitev slabše dostopnih. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da so zdravstvene ustanove izredno obremenjene zaradi spremenjenega načina dela, »saj morajo zagotavljati varno obravnavo za zaposlene in bolnike«. V praksi to pomeni, da se morajo bolniki – tudi tisti z nujnim stanjem – predhodno naročiti, opraviti test na covid-19 in počakati na rezultat testa (tudi če traja kakšen dan), šele nato se nadaljuje zdravstvena obravnava.
-
.jpg)
Letošnji rožnati oktober, mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, bo zaznamovalo geslo Dotik pove največ, ki opozarja na pomen rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk.
Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, zbolijo pa lahko tudi moški. Po podatkih registra raka je v letu 2017 v Sloveniji zbolelo 1399 žensk in deset moških. Istega leta je za rakom dojk umrlo 433 žensk in dva moška.
Zgodnje odkrivanje rakavih bolezni je pomembno za uspešno in manj obremenjujoče zdravljenje, manj poznih posledic in zmanjševanje umrljivosti. V Europi Donni, slovenskem združenju za boj proti raku dojk, so ženske pozvali, naj se tudi med epidemijo odzivajo na presejalni program za raka dojk Dora in naj bodo pozorne na morebitne zdravstvene težave.
-

Stari vzorci, nove čipke
V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava vzorcev za čipke, ki so jih pred 100 leti ustvarile oblikovalke Državnega osrednjega zavoda za žensko domačo obrt (DOZ Ljubljana). Stare vzorce dopolnjujejo čipke, ki jih je na novo izdelalo 24 klekljaric, med njimi osem osnovnošolk, in tako povezalo preteklost s sedanjostjo.
Razstava o tradiciji ljubljanskega klekljanja je na ogled do 8. novembra. Na voljo je tudi katalog z 32 izbranimi vzorci in fotografijami čipk iz muzejske zbirke. Več o tradiciji ljubljanskega klekljanja preberite na spletni strani www.mgml.si.
-
Nagradno vprašanje: Kako je ime drugemu možu avtorice Alenke Kesar, sicer piscu humornih knjig?
Osebnoizpovedna knjiga Druga žena Alenke Kesar je iskrena izpoved o njeni ločitvi in o tem, kako je našla novo ljubezen in se znašla v vlogi druge žene. Spisana je ganljivo, čutno in brez olepševanja ter nam vrača vero v ljubezen in pokaže, da lahko tudi za dežjem ločitve posije najlepše sonce. Knjiga gane do solz in nas hkrati opremi s pogumom, da se je za pravo ljubezen vredno boriti.
-
Kje je to prelepo jezero?
Odgovor pošljite do 15. oktobra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.
Eden izmed vas bo prejel bombažno vrečko Vzajemnosti.
Odgovor iz septembrske številke: Na fotografiji so Lovrenška jezera na Pohorju.
Darilo prejme: Ana Eržen, Mavčiče.
Čestitamo!
Pripravlja: Jože Praprotnik



