Razstava rokodelcev in slikarke
Društvo upokojencev Šentjur letos praznuje 70-letnico delovanja. Eden od dogodkov, s katerim bodo počastili ta lep jubilej je »dvojna« razstava v Galeriji Zgornji trg. Rokodelska sekcije Klepetulje DU Šentjur bo predstavila ročna dela, slikarka Vilma Mavrič Krisper pa svoja likovna dela.
Odprtje razstave bo v torek, 15. septembra, ob 18. uri v Galeriji Zgornji trg, na Mestnem trgu 10 v Šentjurju. Odprta pa bo do 18. oktobra in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure, lahko pa se za ogled posebej dogovorite na tel. št.: 041 660 091
-
V Erbergovih paviljonih graščine Dol v Dolu pri Ljubljani je do 27. septembra na ogled fotografska razstava »Po stopinjah mojega deda« fotografinje in novinarke Mankice Kranjec.
Njen ded, pisatelj Miško Kranjec, je zadnja leta živel in ustvarjal le nekaj kilometrov stran, v kraju Senožeti. Tu je končal tudi eno svojih najboljših del Strici so mi povedali, za katero je prejel Prešernovo nagrado. Njegova vnukinja pa z razstavo, ki se »seli« po različnih krajih, predstavlja motive slikovitih panonskih krajev, kjer je njen ded preživljal svojo mladost v močvirju. Na fotografije je zabeležila nekaj tistih drobnih prekmurskih vsakdanjosti in presunljivih zgodb “malega človeka”, ki jih je njen ded z veliko ljubeznijo opisoval v svojih knjigah in predvsem – kot jih je nekoč doživljal tudi sam.
-
V želji po večji prepoznavnosti konjeništva pri nas Konjeniška zveza Slovenije in Fundacija za šport že drugič zapored prirejata dogodek Na konju v novo šolsko leto.
Konjeniški klubi in jahalne šole iz vse Slovenije bodo v soboto, 12. septembra, in/ali nedeljo, 13. septembra, odprli svoja vrata obiskovalcem. Lahko si bodo ogledali hleve in jahalnice, ponekod se bodo seznanili z delom kovača in veterinarja ter spoznali športne discipline (dresurno jahanje in preskakovanje ovir, kasaštvo, vožnjo eno- in dvovprege, western jahanje …). Otroci se bodo lahko brezplačno preizkusili v jahanju, že izkušeni jahači pa jih bodo poučili o tem, kako se s konjem ravna, o njegovi prehrani in oskrbi, o pripravah konja na ježo, o negi, ki jo konj potrebuje ter o naravi in vedenju konja.
Skupaj za preprečevanje samomorov
Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Zato strokovnjaki ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomorov opozarjajo, da je nujno sodelovanje družin, prijateljev, sodelavcev, lokalnih skupnosti, zdravstvenih strokovnjakov in vlad.
V Sloveniji je lani zaradi samomora umrlo 394 ljudi, 41 več kot leto prej, vendar pa se zadnjem desetletju število samomorov zmanjšuje. Vedeti pa je treba, da vsak samomor čustveno ali drugače prizadene veliko drugih oseb, ki so bile umrlemu blizu. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje moški umirajo zaradi samomora približno štirikrat pogosteje kot ženske, več samomorov je v vzhodnem delu države. V primerjavi z mednarodnim povprečjem v Sloveniji izstopa tudi visok količnik samomorov, torej umrlih zaradi samomora na 100.000 ljudi, med starejšimi.
Skupno branje za boljšo pismenost
Na današnji mednarodni dan pismenosti se pri nas začenja tretji Nacionalni mesec skupnega branja - NMSB 2020. Posebno pozornost pobudniki projekta (Bralno društvo Slovenije, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije), namenjajo mreži splošnih knjižnic, obenem pa poudarjajo pomen domače knjižnice, ki ima velik vpliv na bralno pismenost in vzgojo bralcev za vse življenje.
Fizioterapija bi morala biti širše dostopna
Zaradi oteženih razmer za delo, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, imajo zlasti starejši še težji dostop do fizioterapevtskih storitev, je opozorilo Združenje fizioterapevtov Slovenije ob današnjem dnevu fizioterapije. Poleg tega da prispeva h krepitvi zdravja, je fizioterapija pomemben del okrevanja tistih, ki so preboleli covid-19.
V združenju so prepričani, da bi večja dostopnost fizioterapije, tako za tiste v domovih za starejše, kot tiste, ki živijo doma, prispevala k njihovemu boljšemu zdravstvenemu stanju in s tem dolgotrajnejšemu aktivnemu in samostojnemu življenju. »Fizioterapevti bi morali biti bolj povezani z družinsko medicino in tudi kadrovski normativi v domovih za starejše bi morali biti ustreznejši,« so poudarili. V domovih za starejše občane je namreč le en fizioterapevt na 150 oseb, da bi zadostili minimalnim standardom, pa bi potrebovali najmanj še tri dodatne fizioterapevte.
-
(P)ostanimo bralci
Že tretje leto zapored knjižnice, razna društva, šole, založbe, domovi starejših občanov in druge ustanove pripravljajo Nacionalni mesec skupnega branja z namenom, da bi pripomogli k dvigu bralne kulture in bralne pismenosti prebivalcev. Od 8. septembra do 11. oktobra se udeležite katerega izmed dogodkov, ki bodo letos potekali bolj kot ne virtualno: druženj z avtorji in pogovorov o knjigah, druženj v spletnih učilnicah, skupnih branj, virtualnega knjižnega sejma ali prodajnih akcij v spletnih
knjigarnah … -
Telefonsko svetovanje o paliativni oskrbiHiša Ljubhospica v Ljubljani je pri nas edina ustanova, namenjena bolnikom z napredovalo neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, ali povedano drugače, hiša, kamor pridejo ljudje kakovostno živet do konca.
Prostora je za dvanajst ljudi, zdravstveno osebje, negovalci, terapevti, duhovni pomočniki in prostovoljci poskrbijo za celodnevno zdravstveno nego ter sočutno blažilno oskrbo, in to brezplačno. Pri tem ne sledijo le bolnikovim fizičnim, temveč tudi čustvenim, socialnim in duhovnim potrebam. Pozornost in podporo pa zagotavljajo tudi svojcem tako v času med boleznijo kot tudi ob smrti bolnika in po njej. Ker pa vedo, v kakšnih stiskah so lahko družine ali posamezniki, ki na domu negujejo svojce v zadnjih dneh življenja, so uvedli 24-urno telefonsko svetovanje. Za pogovor, tolažilne besede ali strokoven nasvet lahko kadar koli pokličete na telefonsko številko 051 322 979.
-
NASVETI TETE METE
Med najbolj neželenimi sostanovalci v naših bivališčih so zagotovo molji. Tekstilni nam naredijo škodo v omarah z oblačili, kuhinjski pa v omaricah z živili.
Da jih imamo, najpogosteje opazimo šele, ko začnejo letati po prostoru, takrat pa je večina škode že narejena, saj so najbolj požrešne njihove ličinke. Prehranjujejo se z moko, suhim sadjem, testeninami, žitom in žitnimi izdelki, lešniki, orehi, mandlji, mlekom v prahu, kakavom, piškoti, čokolado, začimbami, čaji ... Ne branijo se niti hrane za živali, za pse, mačke, ribe ali ptice …