-
Kam nas pelje
Janez Rogelj, 73-letni upokojeni novinar iz Ljubljane, je nekdanji dolgoletni glavni tajnik Slovenske izseljenske matice. Poleg spominov na zgodbe našega izseljenstva poseduje »čarobni kovček« s kopico fotografij iz tistega časa. Naučil se je sodobnih digitalnih veščin in tako te zanimive spomine deli z bralci izseljeniškega bloga Kovček in s svojimi prijatelji na Facebooku. Vse pa je tudi vestno zapisal v knjigi, ki bo kmalu izšla.
Že od otroštva je velik ljubitelj knjig. »Moj oče je imel obsežno knjižnico s strokovnimi usnjarsko-krznarskimi knjigami, za mamo pa sem hodil po nemške romane v Delavsko knjižnico. Čeravno nisem razumel nemškega jezika, sem vsako knjigo pregledal (tematiko mi je povedala prijazna knjižničarka) ter izbral tiste, kjer še ni bila vpisana mamina članska številka izkaznice J300. V košari na kolesu sem ji knjige dostavljal domov v Savsko naselje,« ga preplavijo spomini iz otroških dni.
-
Kam nas pelje življenje
Sedemdesetletni Vrhničan Andrej Kos, upokojeni uradnik, je nenavaden človek. Na pogovor sredi zime je prišel lahkotnih bosih nog, ob čaju pa nam je zaupal svojo življenjsko pot in svoje veselje. Že desetletja je predan likovnemu ustvarjanju – posveča se predvsem kiparjenju in grafiki v glini. Je tudi ljubiteljski glasbenik in pisec aforizmov. V zimskih mesecih rad plava v ledeni vodi idiličnega Starega malna, ki je znana vrhniška izletniška točka.
Naš sogovornik je bil že v mladih letih veliko bos, kot odrasel je korakal v čevljih, kot upokojenec je obutev spet odložil. In kaj ga je zapisalo med bosonožce? »Odraščal sem v hribovski vasici Studenčice nad Medvodami. Otroci smo bili ves čas veselo bosi, in to željo sem shranil za poznejše čase.« Pove, da je dolgo pot do šole, postaje, trgovine pogosto kar pretekel ter to navado obdržal še v srednješolskih oziroma študentskih letih. »Študiral sem pa tisto, kar me je najmanj zanimalo – ekonomijo,« se smeje in omeni, da bi lahko kolesaril, a ga to ni pritegnilo.
Bratislava – veliko malo mesto
Na poti do slovaškega glavnega mesta Bratislava nas je spremljala množica sodobnih mlinov na veter – vetrnih elektrarn. Tudi sosednja Madžarska, od koder smo pripotovali, in še druge evropske države imajo cela polja le-teh, le Malta in Slovenija nič. Oprostite, v zadnjih desetletjih nam je le uspelo postaviti dve in očitno bo, žal, pri tem tudi ostalo.
Mala slovaška prestolnica je bila prijetno presenečenje. Mesto nosi svoje ime šele zadnjih sto let, prej so ji rekli Prešporok (nemško Pressburg, madžarsko Pozsony). V času turške zasedbe Budimpešte je bila celo prestolnica madžarske kraljevine, v bratislavski katedrali pa so kronali madžarske kralje.
Rodovnik delaš zase in za večnost
Znano je, da sta evangelista Matej in Luka zapisala rodovnike po obdobjih vse od Adama in Eve do Jezusa, tudi vse plemiške in imenitnejše družine jih imajo. Le zakaj ga ne bi imeli tudi navadni ljudje? Z njim izvemo, kdo smo, od kod prihajamo, morda lažje razumemo, kje hodimo in kam gremo. Z rodovnikom naše prednike ponovno povežemo v družino, spomin nanje pa kot dediščino predamo zanamcem.
Rodoslovje je pomožna zgodovinska veja, ki se ukvarja z raziskovanjem ter dokumentiranjem prednikov, potomcev in razširjenih sorodstvenih zvez. »Ni nekaj novega, je pa v zadnjih desetletjih doživelo velik razmah z računalniško podporo. Dodatni zagon je dobilo tudi v povezavi z internetom in genetiko,« začne Peter Hawlina, ki se je pri nas med prvimi začel ukvarjati z računalniškim rodoslovjem. Izdelal je izjemno bogat družinski rodovnik, ki zajema nekaj deset tisoč ljudi. 81-letni diplomirani ekonomist, Ljubljančan, prihaja iz zelo velike družine, saj sta starša zdravnika imela kar devet otrok, in tako veliko družino si je ustvaril tudi sam. Le iz mesta je družino preselil na idilično obrobje Škofje Loke.
-
V neokrnjeni naravi pod mogočno Menino planino cveti posebno lep makov cvet – gornjegrajski Makov svet. To je inovativni center za osebe z demenco, najsodobnejši pri nas. Zasnovan je kot prizidek k tamkajšnjemu klasičnemu domu za starejše občane, stanovalci pa so iz vseh slovenskih pokrajin.
Direktorica Centra starejših Gornji Grad Barbara Virant je povedala, da so Makov svet odprli lani poleti simbolno pri njih, ker je tu družba Deos pred 20 leti zgradila prvi dom (to so zasebni domovi s koncesijo) in tudi ker je v teh predalpskih krajih odlično podnebje. »Za ime smo se odločili skupaj s stanovalci. Vprašali smo jih, česa se radi spomnijo iz svoje preteklosti, in dejali so, da žitnih in makovih polj,« pove sogovornica in doda, da podoben projekt načrtujejo še v Kopru.
Budimpešta, prelestna obdonavska prestolnica
Iz Ljubljane do Budimpešte je slabih 500 kilometrov, in če se odpravite na pot v zgodnjih jutranjih urah, ste opoldne tam. Vmes si lahko privoščite postanek ob Blatnem jezeru (Balaton), ki je ostanek Panonskega morja. Njegova južna obala je polna letovišč. Vzdolž meri 70 kilometrov in ima idiličen polotok Tichany. V okolici gojijo dobre sorte vinskih trt, sicer pa lahko vso dolgo pot do Budimpešte opazujete obdelano madžarsko ravnico – same njive in širna polja koruze, rži, maka ... Travnikov ali neobdelanega koščka zemlje ni videti prav nikjer.
Digitalni goljufi so stalno na preži
»Internet je poligon, kjer do vas pridejo tudi goljufi z drugih koncev sveta. Prej tega ni bilo, zdaj smo globalna vas,« pravi Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). »Nepridipravi nikoli ne počivajo in s pridom izkoriščajo nekatere človeške lastnosti. Niso samo tehnično podkovani, ampak tudi dobri psihologi.«
Mnogi uporabniki digitalnih omrežij jih na srečo nikoli ne bodo spoznali, manj previdni pa so že bili njihov plen... in ostali s strtim srcem ter brez denarja. » Elektronska pošta je še zmeraj najpogostejši vektor zlorabe, veliko je novih goljufij in tudi 'zimzelenih' prevar,« pove sogovornik ter poudari, da bi nam en sam klic na pomoč preprečil poznejša neprijetna presenečenja. »Marsikdo mi potem reče, saj se mi je zdelo čudno, a si nisem upal vprašati, da ne bi deloval neumen.
Oblegana prestolnica umetnosti
Toskana, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih dežel med turisti, je po velikosti primerljiva s Slovenijo, razdalje med posameznimi mesteci so majhne. Kraje so v zgodovini zaznamovali nenehni boji za premoč med Sieno in Firencami, kar kaže, da so v tej mili pokrajini živeli bojeviti ljudje. Firence so danes deželna prestolnica in hkrati najbolj poseljeno toskansko mesto.
Ta del spada med najmanj deževna italijanska območja, pa vendar smo doživeli tudi dež. Zato se takrat, ko smo prispeli v Firence, nismo najprej odpravili na ploščad Piazza Michelangelo (Michelangelov trg), od koder je najlepša mestna panorama in kamor po navadi najprej romajo vsi obiskovalci. Avtobus smo pustili na parkirišču daleč v predmestju, sicer bi šofer za vstop v center mesta plačal 400 evrov. Odpravili smo se na tramvaj T2, ki nas je za 3,5 evra popeljal 13 postaj do mestnega središča. Peščica Slovencev in Italijanov ter množica Južnih Korejcev smo se stiskali kot sardine. Vsi smo izstopili na glavni postaji Alamani.
-
Spletne aplikacije za komuniciranje na daljavo so zaradi ukrepov za omejitev širjenja epidemije postale pravi hit tudi za starejše generacije. Ne samo poslovni sestanki, svetovanja in izobraževanja, nakupovanja ter razna druženja, glasbene in gledališke predstave, celo telovadba se je preselila na splet. Z Miho Kržičem, predavateljem računalništva ter vodjo računalniških programov in novih tehnologij na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, smo se pogovarjali prek aplikacije Zoom.
Namesto lepih konj pisani baloni
Antična Kapadokija je slovela kot dežela, kjer so vzrejali žlahtne konje in jih za plačilo davkov podarjali vladarjem. Bila je ena izmed pokrajin perzijskega cesarstva, in kot vse kaže, so jo oni poimenovali Dežela lepih konj. Celo Rimljani so kapadoške konje, ki so bili izjemno vzdržljivi, pošiljali na svoj sloviti rimski stadion za dirke z vozovi – Circus Maximus.
Danes se najde v teh krajih komajda kaka čreda konj, dežela pa zdaj slovi po čudovitih jatah pisanih balonov. V lepih jutranjih urah se tudi po sto balonov s turisti hkrati tiho pomika nad pravljično deželo. Pred 60 milijoni let so jo izoblikovali vulkani orjaki Melendiz, Hasan in Erciyes. Na prvih dveh se je v sodobnem času razvilo predvsem pohodništvo, na zadnjem, ki je najvišji, saj so mu našteli 3916 metrov in ponuja razgled na Črno in Sredozemsko morje, smučajo.